Večnamensko potrebna ladja ministra Erjavca

Če prav razumem, je treba vojaško ladjo vzeti zato, ker Rusi s čim drugim svojega klirinškega dolga ne nameravajo plačati.

V razpravi ob seznanitvi odbora z informacijami o izvedbi nakupa vojaške ladje je /obrambni minister Karl/ Erjavec poudaril, da ne gre za klasičen nakup, ampak da bodo z večnamensko ladjo zaprli terjatev do Ruske federacije. Ob tem je pojasnil, da so predstavniki Ruske federacije jasno povedali, da bo terjatev še dolgo ostala odprta, če se ne bo dolg zapiral z vojaško opremo.

Ladja bo brez dvoma izpolnila več namenov, vsaj štiri: Rusija bo z njo vrnila dolg, z njenim vzdrževanjem ter posodabljanjem nemara še kaj zaslužila, v Sloveniji pa bomo ‘zaprli’ terjatev in odprli novo orožarsko fronto. Pa še proračunske postavke vzdrževanja in posodabljanja ladje, stroškov za gorivo in privez ter šolanja in plačevanja posadke ali dveh povrh. Ker brez ladje teh postavk naslednjih 40 let ne bi bilo, je zaradi svoje večnamenskosti nedvomno potrebna.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 6 na “Večnamensko potrebna ladja ministra Erjavca”
  1. Milan3 je rekel/rekla:

    Erjavcu se kisajo mozgani – naslednji projekt podmornica za na Ljubljanico.
    Tu bi znala pomagati Finska – vprasajte gospoda Lebana ali pa Crnkovica ali pa Tankota ali pa tamalega POLKOVNIKA Bavcarja.

  2. 4ndr3j je rekel/rekla:

    Nebi terjatev zapirali raje z protidobavami plina in nafte?

  3. 4bas je rekel/rekla:

    Sedaj lahko vsak vidi, da so povsem izgubili sposobnost treznega razsojanja. Argument, ki ga je navedel gospod minister, pa je popolna neumnost.

  4. Matija je rekel/rekla:

    Hehe, ko takole pogledaš, se vprašaš, kdo je tukaj sploh dolžnik.

  5. feniks je rekel/rekla:

    Glede na to koliko nafte in plina imajo rusi in glede na to, da mi to pridno trošimo ne verjamem, da se dolg lahko poravna zgolj z neko vojaško ladjo. Da o ostalih surovinah s katerimi razpolagajo sploh ne govorimo. Se strinjam z Andrejem.

  6. darja je rekel/rekla:

    “Danes sem podpisal sporazum o strateškem zračnem prevozu,” je oznanil minister. “S tem smo si zagotovili delno lastništvo letal C-17 in najem 60 ur vsako leto. To je zelo pomembno za slovensko vojsko, ker omogoča večjo premestljivost sil,” je pojasnil minister ob robu zasedanja obrambnih ministrov 26 članic zveze Nato v Bruslju.

    Slovenija bo za solastništvo letal C-17, ki ji bodo zagotavljala potrebne strateške zračne prevoze, letos plačala 9,5 milijona evrov, prihodnje leto pa tri milijone evrov, je pojasnil Karl Erjavec. Slovenija ima zagotovljenih 60 ur letenja na leto, ki jih je treba plačati posebej – za eno uro okoli 36.000 evrov. Obrambni minister Karl Erjavec je v četrtek v Bruslju podpisal sporazum, ki bo slovenski vojski zagotovil potrebne strateške zračne prevoze in s tem vplivnejšo mednarodno vlogo.

    http://www.siol.net/slovenija/.....evozu.aspx
    http://www.siol.net/slovenija/.....evoze.aspx

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, nedelja, 19. april 2009 

Somalija je postala eno od prizorišč te “vojne proti terorizmu”. Islamistične sile, ki so vsaj na delu državnega ozemlja vzpostavile vsaj nekaj reda in miru, je bilo treba spraviti z oblasti. Nekaj dela so z zunanjo pomočjo opravile rivalske oborožene formacije, potem pa je pod pokroviteljstvom ZDA v Somalijo vdrla etiopska vojska. Temu vojaškemu posredovanju ni uspelo namestiti ničesar učinkoviti vladi podobnega. Seveda tudi občasno ameriško bombardiranje ni prineslo miru.
Vse to nasilje je Somalijo spravilo na kolena, tako da danes [...]

jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 

Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, “stabilizacija”, Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije.
Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka “petrodolarjev”. Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna [...]

vojko, ponedeljek, 7. september 2009 

Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer – v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same [...]

jože p. damijan, petek, 22. januar 2010 

Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Že sama osnovna zgodba je zelo zapletena in težko rešljiva za to vlado. Zaradi padca davčnih prihodkov in zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (predvsem nadomestila za brezposelnost) se je lani proračunski primanjkljaj v Sloveniji povečal na 5,7% BDP. Evropska unija je zato lani proti Sloveniji sprožila postopek zaradi preseganja dovoljenega proračunskega primanjkljaja v višini 3% BDP. Slovenija mora do konca januarja Komisiji predati program stabilnosti, v katerem bo kredibilno dokumentirala, kako namerava lanskoletni proračunski primanjkljaj [...]

darja, torek, 24. november 2009 

Predsednik ZDA Barack Obama je prejšnji mesec podpisal največji vojaški proračun do zdaj. ZDA bodo v letu 2010 tako porabile za vojsko 680 milijard dolarjev – v ta znesek mnogi izdatki, ki so povezani z vojsko niso vključeni -, kar je več kot preostali svet skupaj. Letošnji proračun ZDA za vojsko je bil vreden 651 milijard dolarjev, leta 2000, za primerjavo, 280 milijard dolarjev.
Ob tem je Obama moral priznati, da so revizorji pregledali 96 velikih vojaških projektov in odkrili presežno [...]