Videti je, da so se v kabinetu premiera odločili spoštovati voljo ljudstva. Dan po nacionalnem prazniku so si namreč prizadevali zagotoviti, ‘da je govorjenje o sporu med predsednikom vlade in predsednikom republike pretirano’ in da je zadevo glede imenovanja veleposlanikov mogoče rešiti z dialogom. Najožjim sodelavcem Janeza Janše je zmanjkalo volje za komentiranje izjave Danila Türka, da ne misli podpisati imenovanj novih veleposlanikov, čeprav so še v torek ‘čudili, zakaj da si je predsednik premislil, ko pa so bili ‘vsi predlogi razen enega z njim usklajeni’. Volja ljudstva, ‘zvezda vodnica’ te vlade, se v tem primeru skriva na mestu, za katerega se menda Janša ne zmeni, namreč v javnomnenjskih raziskavah, ki predsednika države uvrščajo na prvo mesto priljubljenih politikov. Bosti se s takšnim manj kot tri mesece pred volitvami, še posebej, če si sam daleč zunaj prve deseterice, običajno ni priporočljivo.
Dalo bi se ugibati, ali je bilo torkovo sporočilo Janševega kabineta sploh v skladu z ‘voljo’ samega premiera ali pa je tam nekdo zaradi napačne ocene ali prevelike vneme naredil ‘napako v korakih’, a to ni niti pomembno. Gotovo je, da ima Janša za dialog s predsednikom zelo otipljiv interes, kajti Türk ni le trenutno najbolj priljubljeni politik, ampak je bil lani novembra izvoljen z več kot dvotretjinsko večino glasov volivcev. Poleg tega volivci Janši niso pozabili, kako je lani ‘izzival’ pokojnega predsednika Janeza Drnovška (mu, med drugim, obljubljal ‘goreče roke‘) in kako je koalicija zavračala predsednikove predloge za imenovanja; Janša sam na drugi strani pa gotovo ni spregledal ‘nenavadnega naključja’, da so njegovi in vladni ratingi začeli strmo padati prav v tistem času (gotovo pa tudi zaradi inflacije in še marsičesa). Ne, iti na volitve kot premier, ki se je v enem samem mandatu, pravzaprav v dveh letih, sprl z obema predsednikoma države, ni najbolj modro in zato je trobenta zatrobila k umiku.
Po eni strani pa imamo tako vendarle staro zgodbo v novi izdaji, namreč, kaj sme predsednik in kakšne so pravzaprav njegove pristojnosti pri imenovanjih (tokrat veleposlanikov, po drugi strani pa smo, ker je pač po ljubkem naključju (ne)spor izbruhnil na dan državnosti, dobili svojevrstno razlago, zakaj se ti spori o pristojnostih kar naprej ponavljajo. Po zakonu o zunanjih zadevah je primer jasen, kajti 17. člen (ki ga, simptomatično, ministrstvo za zunanje zadeve v svojem pojasnilu sploh ne omenja) določa, da ‘veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve’. (Kar je zgolj ‘izpeljava’ dejstva, da so veposlaniki predstavniki poglavarja države, torej predsednika, ko gre za republiko.)
Za koalicijo s takšnim razumevanjem prava, kakor ga je na slavnostni dan izpričal predsednik njenega zakonodajnega telesa France Cukjati, so to ‘podrobnosti’ (ki se jih, povrh, da tako ali drugače razlagati). Ta koalicija pa ima tudi po štirih letih težave s samimi osnovami, recimo vprašanjem, ali mora pravosodna veja oblasti spoštovati zakone ali ‘voljo ljudstva’. Cukjatistična teorija države in prava prisega na slednjo, saj pravi, da nobena oblast ne more in sme prezreti enoglasnega mnenja ljudstva, da ’so goljufivi prevzemi »kraja« in da je »ukradeno blago« treba vrniti’. Predsednik države je večji ‘tradicionalist’, saj je kakšno uro ali dve kasneje menil, da je avtoriteto – in ločenost – pravosodne veje oblasti treba spoštovati in da to velja tudi za drugi dve veji oblasti.
No, predsednik Türk se bo, če je mogoče sklepati po njegovi siceršnji drži, z ‘željo po dialogu’, ki jo po novem izraža premierov kabinet, najbrž za zdaj zadovoljil, ni pa nujno, da bo nad ’spravljivostjo’ Janše navdušen zunanji minister Rupel. In, ne gre pozabiti, prav Rupel se je v finišu predsedniške volilne kampanje na vladni strani z ‘zgodovinskimi očitki’ na Türkov račun osebno najbolj izpostavil, pa tudi tokrat je bil v podučevanju profesorja mednarodnega prava v predsedniški pisarni najbolj izčrpen. Če bo Janša v imenu ‘višjih razlogov’ Rupla vendarle umiril, bo to znamenje, da ga pravzaprav ne potrebuje več.
Pronicljiv komentar!
Dokler je g. Rupel v vladi, še obstaja upanje za vlado JJ… On je namreč prvi, ki ve kdaj odskočiti. Kam bo tokrat, zdi se ,da je minsko polje okrog in okrog…
Se je Zdanilo
Rupel je out!
Nihče več ga ne bo povohal!