Ponovni referendum na Irskem: lizbonska pogodba ali izstop?

Irce bodo preostale članice poskušale na mehek način prepričati, naj na ponovljenem referendumu, po vsej verjetnosti marca 2009, podprejo lizbonsko pogodbo, verjetno z dodatnimi obrazložitvami, da bodo lahko ohranili svojo ugodno davčno politiko, nevtralnost in prepoved splava, izhaja iz razprave, ki so jo na zasedanju evropskega sveta opravili voditelji članic EU.

The food was traditional Slovenian and they toasted Treaty saviour Gordon Brown with a crisp Sivi Pinot, Movia 2005 before moving on to a tasty 1989 Cabernet Sauvignon, Vinakoper. As the waiters served Postrvji fille (a trout fillet, accompanied with spinach and pumpkin), Irish leader Brian Cowen gave his first read out on the referendum rejection. Then as the diners moved on to Jagnjecja zarebrnica po Idrijsko (Rack of lamb cooked in the style of Idrija, a region known for lace and mercury mines), leader after leader made it clear that Mr Cowen is expected to concentrate his mind on how Ireland can sort out the mess its voters have got the EU into.

Kako bi bilo mogoče najhitreje rešiti “irsko krizo”, sta pred zasedanjem voditeljev objavila Daniel Gros in Sebastian Kurpas, izvedenca bruseljskega Centra za evropske politične študije (CEPS). Če članice EU res želijo ratificirati in uveljaviti lizbonsko pogodbo, je lahko rešitev precej preprosta, razlagata. Podpisati morajo samo povzetek, ki je bil objavljen v uradnem listu EU. Irska vlada ga zdaj ne bi mogla podpisati, vendar s tem te države, ki je 35 let uspešna članica EU in do zdaj ni z ničemer nakazala, da je proti Uniji, ne bi izključili. Dali bi ji le možnost, da bi vlada v razumnem času pripravila seznam izjem oziroma dodatne protokole, s katerimi bi na naslednjem referendumu zagotovila podporo volivcev.

This consolidated text would represent a new coherent treaty and it could enter into force once it is ratified by all the 26 member countries that have signed it. Ratification of the consolidated text should be possible to achieve within a short period of time as no further referenda would be necessary and all 26 (or possibly 25) member states are committed to ratify the Lisbon Treaty using parliamentary procedures (with 18 having already done so).

Članice, ki so lizbonsko pogodbo že ratificirale v svojih parlamentih, bi lahko po hitrem postopku ratificirale še povzetek, ki je v primerjavi z originalno lizbonsko pogodbo povezano in berljivo besedilo skupaj z obstoječimi pogodbami. V tem primeru bi ujeli rok, da bi nova pogodba začela veljati pred iztekom mandata sedanjega evropskega parlamenta, kakor je bilo načrtovano.

Ko bi nova pogodba oziroma povzetek začel veljati, bi na Irskem razpisali nov referendum z vprašanjem Ali se Irska želi priključiti Evropski uniji s 26 članicami, v kateri velja lizbonska pogodba? Volivcem bi v tem primeru povedali, da Irska zapušča EU, če večina glasuje proti. Daniel Gros in Sebastian Kurpus sta prepričana, da bi v tem primeru Irci glasovali za lizbonsko pogodbo z mogočimi dodatnimi protokoli, v katerih bi jim zagotovili ohranitev sedanje davčne politike, nevtralnosti in prepoved splava.

To put the choice in such stark terms to the Irish electorate is entirely appropriate since the requirement of unanimity creates a giant external effect: A ‘no’ vote imposes a high cost on all EU members. Hence the electorate in any one country, especially a small one, is entirely rational to vote no. They can thus punish at a low cost to themselves their own political class. The overwhelming costs in terms of a badly functioning Union are borne by the other members. No political system can survive for long under such a misaligned incentive structure.

Izvedenca CEPS ugotavljata, da sta podpis in ratifikacija povzetka edina rešitev, ki je pravno in politično izvedljiva. Vsebina lizbonske pogodbe bi ostala nespremenjena, zaradi tega ne bi bila potrebna nova pogajanja, ratificirati bi ga bilo mogoče hitro, Irci pa bi se na novem referendumu odločali o jasnem vprašanju: ali ostanejo v EU ali jo zapustijo.

The ratification of the consolidated Treaties is thus the only scenario that is both legally and politically feasible. With the content of the Treaty remaining exactly the same, no further negotiations would be necessary. Ratification by the 26 could be fast and would lead to a situation in which an Irish ‘no’ would not prevent them from advancing. Finally, a second referendum would confront the Irish with two very concrete and easily understandable alternatives: in or out.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 24. junij 2009 

Svežnji za reševanje bank so zgolj pripomogli k odvrnitvi najhujšega, rasti pa ne morejo spodbuditi, Jose Manuel Barroso pa dela natanko tisto, kar države članice od njega hočejo. “Saj vendar poznate zgodbo o Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti: volilni knezi so za kralja vselej izvolili najšibkejšega med seboj – nekoga, ki si jih ni želel in mogel podrediti,” je v pogovoru za Wiener Zeitung dejal Daniel Gros, direktor Evropskega centra za politične študije (CEPS). Zaradi tega je sedanji predsednik Barroso [...]

darja, nedelja, 4. oktober 2009 

Irci so se vendarle odločili, s prepričljivo večino, podpreti lizbonsko pogodbo, ki so jo pred dobrim letom zavrnili. Kljub temu še ni gotovo, da bo z novim letom 2010 pogodba lahko začela veljati. Ratificirati jo morata še Poljska – podpisati jo mora še predsednik – in Češka, kjer je 17 evroskeptičnih senatorjev zahtevalo novo presojo ustavnega sodišča. Do sprejema te odločitve pa lahko mine tudi pol leta. Iz Bruslja so v Prago zaradi tega že sporočili, naj v novi evropski [...]

darja, petek, 12. junij 2009 

Ker bo imela politična skupina evropskih ljudskih in krščanskih strank (EPP-ED) skupaj z britanskimi konservativci v evropskem parlamentu v prihodnjih petih letih skoraj enkrat več poslancev kot socialisti (PES), bodo slednji skupaj z liberalci (Alde) in zelenimi veliko težje kot doslej uveljavili svoje pobude. Na drugi strani konservativne stranke na oblasti v velikih državah članicah (Nemčija, Francija in Italija) ne prinašajo bistvenih sprememb pri reševanju krize.
Od njih recimo ni pričakovati korenite reforme nadzora finančnih trgov. Vnovično imenovanje Joseja Manuela Barrosa [...]

darja, četrtek, 31. december 2009 

Še vedno ni jasno, ali je podnebna konferenca v Københavnu katastrofa, kakor je v imenu EU ugotovilo švedsko predsedstvo, ali je pomemben preboj, kar trdi predsednik ZDA Barack Obama. Tudi v EU so mnenja deljena, saj je nemška kanclerka Angela Merkel prepričana, da je bil dosežen  majhen korak  proti globalnemu dogovoru. Nesporno je, da so z  dogovorom v Københavnu zaradi različnih pričakovanj in pogledov ZDA bolj zadovoljne kot Evropa in da bo EU morala korenito spremeniti strategijo, pa tudi, da [...]

darja, sreda, 2. december 2009 

“Danes pa je res velik dan, velik dan za varstvo človekovih pravic v Evropi. Dva pomembna razloga sta zato. Prvi je, da že zdaj velja listina o temeljnih pravicah kot sestavni del lizbonske pogodbe. Na ta način je EU tudi v formalnem smislu dobila katalog temeljnih pravic, ki jih morajo varovati vse institucije EU, zlasti Sodišče EU. Drugi razlog je, da imamo s tem, ko smo dobili lizbonsko pogodbo, skoraj izpolnjene pogoje za to, da EU pristopi k Evropski konvenciji [...]