Poslanci SDS ob rebalansu proračuna

Pred dnevi je naš ekonomist Bogomir Kovač dejal, da v zadnjih letih Slovenija doživlja sanjska leta svojega gospodarstva. Mislim, da ne bo nihče očital, da je to kakšen provladni ekonomist. To je profesor Ekonomske fakultete, znan ekonomist. Jaz sem bil zelo pozoren na njegovo ugotovitev o sanjskih letih. Mi imamo tu dokaze, da dejansko je tako in da uvodni makroekonomski kazalci niso posledica nekega naključja. To je zelo programirana politika, ki je pripeljala do pozitivnih učinkov. Tu pa vidim tudi, da je temu res tako.
Jožef Jerovšek

Dobro je tudi, da se nagradi uspešno delo delavcev tajne službe. Predvsem pa je pomembno, da se vzpostavi sistem, kar se je v zadnjem času tudi vzpostavil, sistem preglednega nagrajevanja, ne pa privilegiranega nagrajevanja, kot je to bilo v preteklosti, ko so ljudje brez ustrezne izobrazbe bili enormno nagrajeni v primerjavi z drugimi. In kar je zanimivo, zelo dobro so bili nagrajeni tisti, ki so spremljali delovanje kroga Nove revije, ali pa tisti, ki sodijo v nek ožji sorodstveni krog ortodoksnih udbovcev.
Miro Petek

Tukaj ne morem mimo dejstva, da prav ta Vlada izboljšuje stanje dijakom. Tistim, ki so v času svojega odraščanja in razvoja najbolj potrebni tudi zdrave prehrane in prav v rebalansu proračuna za leto 2008 dobivajo nove okvirje. Dobivajo tiste okvire, ki bodo osnova za to, da bodo od 1. 9. 2008 vsi dijaki, če bodo seveda v šoli tisti dan deležni tudi subvencionirane prehrane, in to ne kakršnekoli prehrane, ampak prehrane, ki je na osnovi strokovne študije njim tudi primerna.
Branko Marinič

Dejstvo je, da že drugič zapored ima ali bo imel letos tudi državni proračun suficit, presežek. Prvič je bilo to lansko leto, drugič bo pa v letošnjem letu, se pravi obakrat v času te vlade. To se ni zgodilo, da bi imel državni proračun presežek niti takrat, ko smo doživljali zgodbo o uspehu pod vodstvom LDS. Niti takrat tega ni bilo, takrat so propadale firme, na cesto je odšlo približno osemdeset tisoč delavcev in vi ste temu rekli zgodba uspehov. Ja kako pa potem lahko še rečemo danes, ko je brezposelnost najmanjša in vse je v bistvu pozitivno in državni proračun bo imel presežek. In nam danes očitate, da se napihujemo. Lahko vam povem, da se mi ne napihujemo, mi samo navajamo dejstva, če je kdo kdaj napihoval, potem ste se vi takrat, ko ste trdili da je zgodba o uspehu, ko so firme propadale.
Rudolf Petan

V vsakem ekonomskem učbeniku piše, da investicije pospešujejo inflacijo. In na eni strani, da nimamo prevelike inflacije, smo se tudi pred volitvami pripravljeni odreči investiciji za določeno mero, da ne boste slučajno nam očitali, da smo šli populistično na volitve z velikimi investicijami zato, da bomo pridobili volivce. Ne. Mislim, da je to zelo državotvorno in na dolgi rok usmerjena poteza, da se zmanjša investicije, kjer je inflacija dejansko visoka. In s tem ubijamo in krotimo inflacijo.
Stane Pajk

Vinjete niso nobeni bonbončki. Tisti, ki na tak ukrep tako gleda, je zgrešil. Vinjete bi morale biti uvedene že zdavnaj. Slovenija je izrazito tranzitna država, na drugi strani je ukrep tak, ki omogoča stabilnost financiranja nadaljnje izgradnje avtocest, olajšuje položaj našim ljudem, ki vsakodnevno uporabljajo avtoceste in ne pretirano obremenjuje tiste, ki našo državo samo prečkajo. Iz vseh elementov, kakorkoli ga vzamemo, je ta ukrep pozitiven.
Zvonko Černač

Seveda pa je treba istočasno tudi povedati, da se pa izredno veliko zadolžujejo banke in privatni sektor ter podjetja, ki so dejansko veliko zadolženi, vendar na to nima vpliva država. Je pa res, da se banke zadolžujejo pretežno tudi zato, kar se dogaja danes v Sloveniji, zadolžujejo se za tiste, ki prevzemajo podjetja. /…/ Večina podjetij, razen še nekih velikih, je že olastninjena in to prikazovanje dobička je veliko bolj realno, kot je bilo to v preteklosti, ko so nekateri menedžerji za to, da so lahko potem prevzeli to isto podjetje nakazovali oziroma odpirali podjetja v tujini, prenašali denar v ta nabiralniška podjetja in potem s tem denarjem prišli nazaj, kupili delnice in postali lastniki. To je tudi treba povedati, da zdaj so več ali manj tisti lastniki in so tudi zainteresirani, da realno prikazujejo dobiček in jasno, da od tega dobička dobijo ustrezne dividende.
Rudi Veršnik

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Poslanci SDS ob rebalansu proračuna”
  1. milan3 je rekel/rekla:

    Ob tem branju mi pride prco na misel “Animal farm” -. OFCE OFCE OFCE

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, sreda, 7. oktober 2009 

Koliko kdo dobi, koliko komu pripada, kdo dobi preveč, kdo premalo. Samo o delitvi se prerekamo. Samo plače so pomembne, ni pa slišati, da bi kdo vprašal, koliko in kaj sploh ustvarimo, ali ne delimo več, kot imamo. Najprej je namreč treba ustvariti, da lahko deliš. V Sloveniji vedenje o tem glede na razprave in prepire očitno ni posebej razširjeno. Je pa prepričanje, da “sem jaz” premalo plačan in neskončni optimizem politike, da bo “nekako šlo“, ki ga izpričuje tudi [...]

vojko, ponedeljek, 23. marec 2009 

Kot je bilo že omenjeno, smo se predvsem zaradi močno poslabšanih rezultatov v mednarodnem okolju na eni strani, na drugi strani pa kar je mogoče še pomembneje močno poslabšanih obetov, ki so takrat prevladovali za letošnje leto, odločili, da znižamo napovedi gospodarske rasti za letošnje leto in sicer smo pripravili dva scenarija – realistični scenarij in neki še bolj pesimistični scenarij. Razlika med obema pa je bila seveda vezana na to, kaj se bo dogajalo v mednarodnem okolju. Ker se [...]

vojko, torek, 2. februar 2010 

Do resnega prestrukturiranja bančnih portfeljev še ni prišlo. V njih še danes ležijo posledice kolektivne norosti, v katero so bili (po pričevanju enega izmed akterjev, Bineta Kordeža) vpleteni politika, vodstva bank in mnogi menedžerji. Spomnimo se podatkov. Slovenski bančni sistem je tik pred krizo v letih 2007 in 2008 skoraj potrojil posojila za namene prevzemov in sočasno skoraj potrojil svoj kratkoročni dolg do tujine. Med tistimi, ki si danes najbolj želijo nove jamstvene sheme, je največ tistih, ki so se [...]

vojko, petek, 5. junij 2009 

Tukaj imamo danes na mizi dva dokumenta. En dokument je s strani Nove Ljubljanske banke, gospod Nučič je podpisan, skupina Ultra, pridobitev podatkov je naziv tega dokumenta z dne 3. 6. 2009. In v njem piše izpostavljenost NLB do skupine Ultra znaša 5,9 milijona evrov, naložbe so zavarovane. Nadalje sporočamo, da v medijih objavljeni podatki o kreditih NLB družbi Hram Holding niso točni in da so krediti ustrezno zavarovani. Tukaj smo dobili še en dokument na mizi, prikaz izpostavljenosti do [...]

vojko, ponedeljek, 7. september 2009 

Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer – v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same [...]