Komentarji na: Mediji in civilna družba – 1. del http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/ družbene, politične, kulturne, ekonomske in okoljske razprave Thu, 11 Mar 2010 15:57:11 +0100 http://wordpress.org/?v=2.8.6 hourly 1 Avtor: james http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5269 james Mon, 02 Jun 2008 08:06:45 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5269 marsikaj kar je napisal pijanec drži - razlika med potovanjem v ZDA v zgodnjih 80-ih in danes ni samo stvar moje percepcije, ki jo determinira enotna matična številka. marsikaj kar je napisal pijanec drži – razlika med potovanjem v ZDA v zgodnjih 80-ih in danes ni samo stvar moje percepcije, ki jo determinira enotna matična številka.

]]> Avtor: pijanec http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5268 pijanec Mon, 02 Jun 2008 03:03:49 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5268 O superiornosti ZDA bo počasi treba vse bolj govoriti v pretekliku. Gospodarstvo je vse manj svobodno - v polno zveznih državah so celo prepovedali prodajati vibratorje -, od svobode ljudi pa jim je ostalo samo še orožje pa zdravila v lekarni - v zameno za to dvoje pa jim omejujejo internetno svobodo in vse bolj omejujejo oblačenje, po vzoru Irana in Savdske Arabije. Če greste v ZDA, pazite, da si na plažo ne oblečete klasičnih moških kopalk, ker se lahko zgodi, da vas bodo kaznovali (brez heca). Super napredna družba! O superiornosti ZDA bo počasi treba vse bolj govoriti v pretekliku. Gospodarstvo je vse manj svobodno – v polno zveznih državah so celo prepovedali prodajati vibratorje -, od svobode ljudi pa jim je ostalo samo še orožje pa zdravila v lekarni – v zameno za to dvoje pa jim omejujejo internetno svobodo in vse bolj omejujejo oblačenje, po vzoru Irana in Savdske Arabije.

Če greste v ZDA, pazite, da si na plažo ne oblečete klasičnih moških kopalk, ker se lahko zgodi, da vas bodo kaznovali (brez heca). Super napredna družba!

]]> Avtor: Tomaž Štih http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5267 Tomaž Štih Sun, 01 Jun 2008 22:38:40 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5267 Američani bi ti najbrž odgovorili z: "Najlepša hvala za dragocene socialistične poglede na njihovo ekonomijo, toda, ali ne bi (preden se spet ukvarjaš z eno najuspešnejših svetovnih ekonomij) raje uredil patetičnega stanja pri sebi doma?" Američani bi ti najbrž odgovorili z: “Najlepša hvala za dragocene socialistične poglede na njihovo ekonomijo, toda, ali ne bi (preden se spet ukvarjaš z eno najuspešnejših svetovnih ekonomij) raje uredil patetičnega stanja pri sebi doma?”

]]> Avtor: Kronik http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5266 Kronik Wed, 28 May 2008 18:21:54 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5266 Seveda, udobje neoliberalca, ki iz kavča pridiga, kako nekdo ni v celoti upošteval njegovih nasvetov. Če bi jih le bil sposoben, pa bi bilo vse v redu, ane? Neoliberalec vedno zmaga: če gre nekaj kot po maslu, potem je to zagotovo posledica udejanjanja washingtonskega konsenza, če pa se zalomi, je to posledica pomanjkljivega uveljavljanja slednjega. Ko že govoriš o ameriških upravah, pa velja pogledati, kako so se uprava tega lotila doma, v ZDA: - fiskalna disciplina (ne porabi več, kot ustvariš): zadolženost Američanov in njihove države (proračun in tekoči račun) ne kaže ravno, da bi se tega držali - preusmeritev javne porabe v cilje, ki omogočajo donose in potencial večje enakosti, npr. osnovno zdravstvo, šolstvo in infrastruktura: strošek nepotrebne iraške vojne so ocenjuje na več kot tri trilijone dolarjev - davčna reforma (znižanje marginalnih stopenj in širjenje davčne osnove): predvsem tako, da svojim bogatim prijateljem omogočiš še več bogastva, zraven pa čaraš voodoo in zaklinjaš Lafferja - sprostitev obrestnih mer: predvsem tako, da jih potisneš čisto navzdol in omogočiš nastanek nepremičninskega balončka, ko ta poči, pa storiš to še enkrat - konkurenčni menjalni tečaj za domačo valuto: seveda komaj takrat, ko je jasno, da tujina ne bo več financirala tvoje potrošnje, na inflacijo pa je najbolje pozabiti - odprtje trgov in ukinjanje zaščit in tarif: predvsem v tujini - odprtje za tuja neposredna vlaganja: v primeru, da naftarji rešujejo tvoje nasedle banke, če pa hočejo kupiti naftne firme ali pristanišča, naj se poberejo - deregulacija: predvsem finančnih trgov, kjer lahko bogataši privatizirajo dobičke in socializirajo izgube Očitno je, da še v Washingtonu ne znajo udejaniti washingtonskega konsenza. Verjetno zato, ker nikoli ni bil mišljen za Washington. Seveda, udobje neoliberalca, ki iz kavča pridiga, kako nekdo ni v celoti upošteval njegovih nasvetov. Če bi jih le bil sposoben, pa bi bilo vse v redu, ane? Neoliberalec vedno zmaga: če gre nekaj kot po maslu, potem je to zagotovo posledica udejanjanja washingtonskega konsenza, če pa se zalomi, je to posledica pomanjkljivega uveljavljanja slednjega.

Ko že govoriš o ameriških upravah, pa velja pogledati, kako so se uprava tega lotila doma, v ZDA:

- fiskalna disciplina (ne porabi več, kot ustvariš): zadolženost Američanov in njihove države (proračun in tekoči račun) ne kaže ravno, da bi se tega držali

- preusmeritev javne porabe v cilje, ki omogočajo donose in potencial večje enakosti, npr. osnovno zdravstvo, šolstvo in infrastruktura: strošek nepotrebne iraške vojne so ocenjuje na več kot tri trilijone dolarjev

- davčna reforma (znižanje marginalnih stopenj in širjenje davčne osnove): predvsem tako, da svojim bogatim prijateljem omogočiš še več bogastva, zraven pa čaraš voodoo in zaklinjaš Lafferja

- sprostitev obrestnih mer: predvsem tako, da jih potisneš čisto navzdol in omogočiš nastanek nepremičninskega balončka, ko ta poči, pa storiš to še enkrat

- konkurenčni menjalni tečaj za domačo valuto: seveda komaj takrat, ko je jasno, da tujina ne bo več financirala tvoje potrošnje, na inflacijo pa je najbolje pozabiti

- odprtje trgov in ukinjanje zaščit in tarif: predvsem v tujini

- odprtje za tuja neposredna vlaganja: v primeru, da naftarji rešujejo tvoje nasedle banke, če pa hočejo kupiti naftne firme ali pristanišča, naj se poberejo

- deregulacija: predvsem finančnih trgov, kjer lahko bogataši privatizirajo dobičke in socializirajo izgube

Očitno je, da še v Washingtonu ne znajo udejaniti washingtonskega konsenza. Verjetno zato, ker nikoli ni bil mišljen za Washington.

]]> Avtor: Tomaž Štih http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5265 Tomaž Štih Wed, 28 May 2008 16:00:15 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5265 @kronik: Lepo, da se strinjaš, da je Washingtonski konsenz v načelu čisto v redu. Da se zatika pri implementaciji pri vladah, ki tako ali tako ne bi potrebovale izpolnjevati pogojev, če bi bile vsaj minimalno sposobne vladati pa ni nobeno čudo; saj ljudi ne znajo niti prehraniti, kako bi od njih sploh lahko pričakoval kaj drugega. Najbolje bi bilo, da bi jim postavili ameriške uprave. Saj je očitno, da sami ne znajo... @kronik: Lepo, da se strinjaš, da je Washingtonski konsenz v načelu čisto v redu. Da se zatika pri implementaciji pri vladah, ki tako ali tako ne bi potrebovale izpolnjevati pogojev, če bi bile vsaj minimalno sposobne vladati pa ni nobeno čudo; saj ljudi ne znajo niti prehraniti, kako bi od njih sploh lahko pričakoval kaj drugega. Najbolje bi bilo, da bi jim postavili ameriške uprave. Saj je očitno, da sami ne znajo…

]]> Avtor: Kronik http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5264 Kronik Wed, 28 May 2008 11:38:22 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5264 Črt, problem merjenja neenakosti s potrošnjo je morda pokrit s tvojim načelnim argumentom, ampak ker se s temi stvarmi ukvarjaš na počez, brez izkušenj s praktično izvedbo merjenja, streljaš v prazno. Splošni konsenz je, da merjenje s potrošnjo podceni stopnjo neenakosti, ravno zaradi zgornjih problemov. Zajem podatkov se da v idealnem svetu konstruirati po tvoje, ampak žal ne živimo v idealnem svetu. Ne poznam modelov, o katerih govoriš, ampak sem prepričan, da ne zajemajo v celoti stroškov, ki jih ima država v razvoju, ko odpravi zaščito neke industrije. Izguba proračunskih dohodkov in povečanje odhodkov, stroški vzpostavljanja konkurenčih industrij, izguba know-howa, prešolanje delavcev (če sploh obstajajo programi), manj denarja za investicije države etc. Črt, problem merjenja neenakosti s potrošnjo je morda pokrit s tvojim načelnim argumentom, ampak ker se s temi stvarmi ukvarjaš na počez, brez izkušenj s praktično izvedbo merjenja, streljaš v prazno. Splošni konsenz je, da merjenje s potrošnjo podceni stopnjo neenakosti, ravno zaradi zgornjih problemov. Zajem podatkov se da v idealnem svetu konstruirati po tvoje, ampak žal ne živimo v idealnem svetu.

Ne poznam modelov, o katerih govoriš, ampak sem prepričan, da ne zajemajo v celoti stroškov, ki jih ima država v razvoju, ko odpravi zaščito neke industrije. Izguba proračunskih dohodkov in povečanje odhodkov, stroški vzpostavljanja konkurenčih industrij, izguba know-howa, prešolanje delavcev (če sploh obstajajo programi), manj denarja za investicije države etc.

]]> Avtor: črt http://razgledi.net/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/comment-page-1/#comment-5263 črt Wed, 28 May 2008 10:28:06 +0000 http://razgledi.net/blog/2008/05/26/mediji-in-civilna-druzba-%e2%80%93-1-del/#comment-5263 @kronik Vprašanje je, kaj hočeš zajeti z neenakostjo. Šparanje samo po sebi nima na blagostanje posameznika nobenega učinka. Gre za to, kaj privarčevan denar omogoča (torej nakupe, investicije,...). Šparanje je torej pokrito z mojim argumentom o daljših časovnih serijah (gre za negativne kredite, če hočeš). Zakaj bi tako meril inflacijo? Če bi se ista stvar zgodila pri potrošnih dobrinah, me tega verjetno ne bi vprašal. Plitkost sem ti očital v smislu nezavedanja globine problema oziroma vseh aspektov, ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu. Stroški menjave zaposlitve so upoštevani v boljših modelih, so pa nekoliko podcenjeni. Problem ni toliko v teh stroških kot v spreminjajočih se primerjalnih prednostih (nekaj, kar je bilo pred 10 leti domena razvitih zdaj prehaja v Indijo, Kitajsko). @kronik
Vprašanje je, kaj hočeš zajeti z neenakostjo. Šparanje samo po sebi nima na blagostanje posameznika nobenega učinka. Gre za to, kaj privarčevan denar omogoča (torej nakupe, investicije,…). Šparanje je torej pokrito z mojim argumentom o daljših časovnih serijah (gre za negativne kredite, če hočeš).
Zakaj bi tako meril inflacijo? Če bi se ista stvar zgodila pri potrošnih dobrinah, me tega verjetno ne bi vprašal.
Plitkost sem ti očital v smislu nezavedanja globine problema oziroma vseh aspektov, ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu. Stroški menjave zaposlitve so upoštevani v boljših modelih, so pa nekoliko podcenjeni. Problem ni toliko v teh stroških kot v spreminjajočih se primerjalnih prednostih (nekaj, kar je bilo pred 10 leti domena razvitih zdaj prehaja v Indijo, Kitajsko).

]]>