Strah pred recesijo zmanjšuje število prevzemov in združevanj podjetij. V drugi polovici leta 2007, po izbruhu ameriške finančne krize, se je njihovo število na globalni ravni zmanjšalo za 17,8 odstotka. Zmanjšalo se je predvsem število velikih prevzemov, zlasti skladi so se umaknili in čakajo na izboljšanje razmer na finančnih trgih. Število nakupov podjetij je sicer še zmeraj visoko in ni nič manjše kot pred letom 2000, ko je počil balon internetnih podjetij, a večina nakupov je v mejah vrednosti do 1,5 milijarde evrov, je pokazala študija Boston Consulting Group (BCG). Njene rezultate je objavil avstrijski dnevnik Presse.
Avtor študije Alexander Roos je povedal, da se je pri prevzemih na globalni ravni tehtnica zdaj prevesila od finančnih investitorjev na podjetja. Pred letom dni je še vsak četrti prevzem ali nakup podjetja izpeljal kateri od velikih skladov, kakršna sta Blackstone in Cerberus, zdaj je njihov delež padel na 15 odstotkov. Eden od razlogov za to zmanjšanje je “prenapihnjenost trga v ZDA”, obresti za rizični kapital so se bistveno povišale in banke dajejo manj posojil. Investicijski skladi bodo ostali pomemben igralec na trgu, ocenjuje Roos, a njihov delež bo ostal 15 odstotkov, dokler se razmere na finančnem trgu ne bodo izboljšale. Ker pa čaka na priložnost za naložbe kar 300 tisoč milijard dolarjev kapitala, se skladi kaj hitro spet lahko v večji meri pojavijo kot kupci podjetij.
Zdaj kot strateški partnerji kupujejo in prevzemajo predvsem industrijska podjetja. Študija je pokazala, da ima zdaj 500 največjih borznih družb, med katerimi so večinoma ameriške, za 56 odstotkov večje rezerve kapitala, kot so jih imele leta 2000. Njihova dobičkonosnost je v povprečju dvakrat večja kot pred osmimi leti. Ob gospodarski stagnaciji so prevzemi namreč najbolj donosni. Če je letna gospodarska rast pod 3 odstotki, je verjetnost, da se bo donos dolgoročno povečal za več kot 50 odstotkov, dvakrat večja kot pri višji gospodarski rasti, je pokazala študija BCG na podlagi analize več kot 400 tisoč prevzemov in združitev podjetij od leta 1981 do 2007.
Kdor tvega prevzem v času nizke konjunkture, zasluži. Po izračunih izvajalcev študije kupec pri prevzemu v času gospodarske rasti, ki je nižja od 3 odstotkov na letni ravni, dobi v povprečju za 14,5 odstotka več vrednosti. Alexander Roos je zato prepričan, da se utegne število prevzemov v jeseni, ko bodo objavljene napovedi za leto 2009, spet povečati.
Na splošno je manj kot vsaka druga pripojitev uspešna. S prevzemom je le 41,7 odstotka kupcev podjetij iz analize doseglo dobiček, je pokazala študija. Delni prevzem pa se je splača za 57,5 odstotka kupcev. Druža AT Kearney pa v svoji študiji ugotavlja, da večina podjetij po združitvi ne more ohraniti stopnje rasti. Po združitvi v povprečju promet raste za 6 odstotkov počasneje kot prej.
