V Liberalni akademiji z ogorčenjem spremljamo zadnje dogodke okoli ustanovitve in zagona novega tednika Reporter, ki naj bi izšel te dni. Kot opozarjajo nekdanji Magovi novinarji, jih želi lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot zaustaviti s tem, ko je časopisna hiša Delo na urad za intelektualno lastnino vložila vlogo za registracijo blagovne znamke Reporter.
Takšne igrice v peskovniku so logično in smiselno nadaljevanje kapitalsko-političnih ambicij po hegemonizaciji medijskega prostora, le da se je perspektiva zdaj obrnila v drugo smer. Če smo v Liberalni akademiji tri leta intenzivno opozarjali na nevzdržno nižanje standardov medijske avtonomije, na politične pritiske, primere cenzur, posameznih šikaniranj in suspenzov novinarjev, ki jih je operativno vodila novinarsko-politična klika bolj ali manj v skladu z željami gospoda Janeza Janše, smo zdaj, po nehoteni izgubi monopola v časopisni hiši Delo zaradi konflikta v prej prijateljski navezi Janša-Šrot, priča nekakšnim protiudarcem, ki pa se bo svoji vsebini in dimenzijah v ničemer ne razlikujejo od pustošenja po medijski krajini, ki ga je s svojim stampedom uprizorila in delno še uprizarja vladajoča oblastniška garnitura.
Četudi si nekateri Magovi novinarji v naših očeh ne zaslužijo posebne moralne dignitete, zaradi svojega političnega pedigreja in vloge, ki so jo nazadnje odigrali pri (tudi) Magovem političnem »prevzemu« Dela, pa dogodki okoli reverznega proti-prevzema Maga, domnevno iz protijanšističnih političnih centrov moči, pričajo o istih metodah. V našem društvu želimo dosledno povedati (podobno kot smo to storili v primeru izvolitve novega odgovornega urednika Maga že v izjavi z dne 7. januarja 2008), da so šikaniranja Magovih novinarjev nedopustna, da je ravnanje Dela, delodajalca, ki jim onemogoča novo zaposlitev, oblika pritiska (v tem se pridružujemo mnenju varuhinje človekovih pravic), in da je zadnji dogodek v tej smeri, »nagajanje« glede registracije blagovne znamke Reporter, že kar na ravni pobalinskega obračunavanja.
Vse to so dokazi, da smo v Sloveniji še daleč od medijskega pluralizma, zato podpiramo izdajanje tednika Reporter, saj res ne vidimo razloga, zakaj bi ga moral nekdo omejevati. Največkrat se ne strinjamo s stališči omenjenih novinarjev, toda želimo imeti razmere, v katerih bo vsakomur dopustno izreči svoje mnenje in izdati svoj časopis. V tem želimo biti drugačni od civilne družbe, ki se ji ni zdelo vredno oglasiti v primeru političnih pritiskov sedanjega premierja in so celo aktivno sodelovali pri napadih na denimo novinarsko peticijo. Oglašajo se le zdaj, ko so ogroženi nekateri »naši mediji«. Zadnji dogodki, kot tudi razkritja okoli lastniških koncentracij v nekaterih slovenskih podjetjih, nam vlivajo strah in dokazujejo, da se iz številnih svaril domačih in tujih strokovnih organizacij nismo naučili ničesar. Avtonomija medijev je zdaj, le nekaj mesecev pred volitvami, na enaki preizkušnji, le politični in kapitalski botri ter njihovi apetiti so se razmnožili.
Za Liberalno akademijo
Dr. Darko Štrajn
Kritika s strani Liberalne akademije je dejansko pobalinska, saj hkrati ob podpori ustanovitvi Reporterja njegovim novinarjem kar dvakrat odvzema moralno oziroma profesionalno verodostojnost. Ni presentljivo, da ima Liberalna akademija izrazito enobarvni filter. Po eni strani “pozablja”, da se je na medije politično pritiskalo že pred Janševo vlado, čeprav takrat iz Liberalni akademiji omiljenih političnih strank – “ne pozabi” pa ob “podpori” ustanovitvi Reporterja opozoriti na politične pritiske v času Janševe vlade. Liberalna akademija dela sramoto besedi liberalnost.
P.s.: “Novinarska peticija” je bila farsa, ki s političnimi pritiski ni bila neposredno povezana, ampak je šlo za politično opredeljevanje nekaterih novinarjev, fotografov in upokojencev proti vladajočim strankam.
Daj, Ervinator, zapletas se v lastne nebuloze… kaj imajo pritiski, ce so sploh bili, izpred petih let s sedanjimi razmerami? A po tvoje, ker so pritiski obstajali ze prej, je prav, da tudi sedaj? Neverjetno, kako vedno najdes nek kvazi-argument za opravicevanje JJ…
Glede novinarske peticije… ne, ni bila farsa, ampak zelo pametna poteza, ki je vladajoci kliki postavila ogledalo.. ocitno pa tudi nisi prebral besedila peticije… Itak.
Benjamin, narobe sklepaš. Gre samo za neverodostojnost Liberalne akademije, ker je omenila na pritiske pod Janšo, nič pa ni omenila pritiskov, ko je bila na oblasti še levica.
Pritiskov!? Kdaj se je v casu Janseve vlade zgodilo, da bi kateri izmed urednikov odletel zaradi umika prispevka oziroma clanka, ki ni bil na liniji? Ce bi se primer Falcon zgodil v casu Janseve vlade, zagotovo ne bi bil odstavljen Uros Lipuscek, ampak bi novinar, ki ga je pripravil, dobil odlocbo o premestitvi…
In kaj imajo pritiski levice opraviti z Magom, o katerem govori ta izjava? Kolikor se spomnim, je slo Magu odlicno pod levico, predvsem po zaslugi stevilnih taksnih in drugacnih dealov njegovega ustanovitelja z “rdecimi” direktorji… novi urednik Maga, ki je se pred dvema letoma ob podobnih protestih Delovih novinarjev govoril, da se bodo nekateri novinarski telebani razpocili od avtonomije, pa je danes glavni zagovornik medijske svobode…
Moja poanta je, da podpore ustanovitvi Reporterja ni etično izkoriščati za širjenje propagande o tem, da so pritiski na Reporter posledica medijskih pritiskov s strani vladne koalicije. Če pa že, bi se spodobilo hkrati pojasniti, da problem političnih in kapitalskih pritiskov ni nastal šele v tem mandatu, ampak gre za trdovratnejšo težavo. Ta moj argument ni opravičevanje JJ, ampak je nasprotovanje poziciji, da bo sprememba oblasti problem odpravila ali zmanjšala. Manjka samo še izjava Kučana, da je medijski prostor spet dovolj pluralen.
P.s.: Kogarkoli od podpisnikov “novinarske peticije” so vprašali, so vsi razen Zgage odgovarjali, da sami niso čutili konkretnih pritiskov, ampak se le solidarizarijo. Zgaga pa je kot najhujši pritisk nanj navedel cenzuro, ko mu niso objavili nekega članka menda zato, ker je vztrajal pri nazivu Letališče Brnik namesto Letališče Jožeta Pučnika.
Ne morem verjeti, od kod ta zgroženost avtorja, zoper
ČP Delo?
Živimo v konkurenčnem družbenem sistemu, v kapitalizmu.
Bivši magovci pa želijo ustanoviti konkurenčen časopis.
Vsak dober lastnik kapitala, je dolžan zavarovati lastne interese. Torej ima Delo vso pravico zaradi zaščite lastnih interesov, v okviru zaposlitvene pogodbe, ovirati odhod h konkurenci.
Kaj pa radi? Da jim še dajo programsko opremo? Podobno, kot je Slivnik ukradel na Delu, ko je ustanavljal Mag.
Rado, torej je zate oviranje konkurence legitimno? Očitno ne poznaš kapitalizma. V kapitalizmu je oviranje konkurence prepovedano.
Delo nima nobene pravice zadrževati ljudi pri sebi – tudi to je v nasprotju z načeli kapitalizma.
Pa ne podtikaj neresnic. Slivnik ni nikoli nič ukradel na Delu.
Glede Slivnika!
Jaz ga zares nisem videl krasti. Je pa res, da je bilo po ustanovitvi Maga v številnih medijih objavljeno, da je bila programska oprema za postavitev Maga, last Dela in da nikoli ni bila plačana.
Upam, da se bo javil kakšen insider in pojasnil zadevo.
Glede odhoda delavca. V pogodbi o zaposlitvi je zapisano (npr.), da ima delavec odpovedni rok tri mesece. Povsem legalno in povsem legitimno je da delodajalec vztraja pri najdaljšem možnem roku.
Potemtakem ti Anton, od delodajalca zahtevaš neko socialistično solidarnost do bodočega konkurenta. Si sploh prebral tisto kar si napisal?
Rado, vem, da ga nisi videl krasti. Vem pa, da je od ustanovitve naprej tako Slivnik kot Mag bil večkrat tarča neupravičenih napadov s strani drugih medijev.
Spomnim se, da se je enkrat nanj prav agresivno spravil Dnevnik. Izkazalo pa se je, da nikoli niso imeli prav.
Glede odhoda delavca je jasno, da gre zgolj za to, da bi preprečili nastanek medija, ki ne bi trobil v isti rog kot delo. Novinarjev ni imel nihče pravice zadrževati – to je povedal tudi inšpektor. To, kar je počelo Delo, ni ne legitimno, ne legalno.
In ne podtikaj mi nekega socializma. To ni noben socializem, če te nekdo proti tvoji volji sili delati nekaj, kar nočeš – kapitalizem pomeni svobodo posameznika.
Sploh pa ne vem, zakaj bi moral brati tisto, kar sem napisal, saj ja vem, kaj sem napisal.
Anton, citat:
“Rado, vem, da ga nisi videl krasti. Vem pa, da je od ustanovitve naprej tako Slivnik kot Mag bil večkrat tarča neupravičenih napadov s strani drugih medijev.”
Vidiš Anton, še vedno nisva razčistila problem programske opreme Maga. Tu še čakava odgovor.
Anton, citat:
“Spomnim se, da se je enkrat nanj prav agresivno spravil Dnevnik. Izkazalo pa se je, da nikoli niso imeli prav”
V prvem delu pišeš, da se je enkrat nanj spravil Dnevnik.
V drugem Delu pa že uporabljaš množino in trdiš, da NIKOLI niso imeli prav. Sorči Anton, ampak takšni stavki kažejo na tvojo tendecioznost, neobjektivnost.
Anton, citat:
“Novinarjev ni imel nihče pravice zadrževati – to je povedal tudi inšpektor”
Najbrž jih res ne sme. Sme pa terjati spoštovanje podpisane pogodbe.
Rado, v demokratičnih državah si nedolžen, dokler ti ne dokažejo krivde pred sodiščem. Torej sva to že razčistila, ampak ti tega nočeš sprejeti. Slivnik ni kradel, razen, če mu to pred sodiščem dokažejo.
Čeprav se delaš pametnega, pa ti to ne uspe. Iz konteksta je jasno, da sem Dnevnik navedel samo kot en primer napada na Mag, ki pa ni bil edini.
Tendencioznost pa izražaš kar sam.
Seveda sme Delo terjati spoštovanje pogodbe, ki pa jo je že Delo prekršilo. Poleg tega lahko o tem odloča samo sodišče. Nobene pravice pa nima Delo na lastno pest pravice zadrževati ljudi v službi in jim ne izročiti delovne knjižice.
a se pogovarjata o tistem Slivniku, ki je bil drugi najmlajši doktor znanosti v SFRJ (prvi je bil Šešelj, pravi rumeni tisk), član centralnega komiteja komunistične partije Slveonije, ki je bil tam, da bi odznotraj gledal propad partije, izšolani kader v Moskvi, ki je tam dodelal do potankosti pluralnost v medijih (njegova tema), Delo, mag pa na koncu edijni, ki je na primorskem dobil parcelo zazidljivo v štirih tednih in to v kompeltu z izgradnjo ceste do nje samo zanj – govorita o človeku po sposobnostih primerljivemu premierjevemu bratu, ki je uspel elektrificirati Brozove koče v kočevskem gozdu, kar še samemu Brozu ni uspelo. Siguren sem, da je nedolžen. Ali lahko kdo dokaže drugače – nima niti najmanjših šans – seveda obstajajo politični konstrukti – bomo videli pri Šrotu? nenazadnje smo videli pri Kavčiču (čeprav se mi zdi, da se pogovarjam z mladino, ki tistih časov niti ne pomni, niti jih ne zna interpretirati – čepragv sta ravno janša in bavčar napisala kako in kaj – ter postala prva v državici – besedo po besedo iz opisanega).