Tranzicija končana, deseterica v lovu za petnajsterico

Rast produktivnosti v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi in na območju nekdanje Sovjetske zveze so analizirali v Svetovni banki. Zbrali in obdelali so podatke od 60 tisoč podjetij. Ugotovili so, da se je v teh državah na račun rasti produktivnosti prihodek za prebivalca povečal za 50 odstotkov. Kljub temu je prihodek na prebivalca v desetih novih članicah EU še zmeraj nižji od 50 odstotkov povprečja v starih 15 članicah EU, ta pa dosega le 70 odstotkov prihodka na prebivalca ZDA, je opozorila soavtorica analize Paloma Anos Casero.

In the EU-10, GDP was about 15 percent higher than the level in 1993. Annual income per capita in the Region, in constant PPP dollars, went from US$5,807 in 1998 to US$8,398 in 2005. By this measure, the Region is now richer than Latin America.

V deseterici novih članic EU je po njenih besedah tranzicija zaključena, to so zdaj delujoča tržna gospodarstva. Da bodo po prihodku ujele stare članice EU, se morajo osredotočiti predvsem na inovacije in vlaganja v razvoj. Države z območja Jugovzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze pa morajo najprej zaključiti tranzicijo in odpraviti ovire za ustanavljanje novih podjetij in tudi zapiranje starih, ki niso konkurenčna.

Ena osnovnih ugotovitev analize je, da je povečanje produktivnosti več prispevalo k gospodarski rasti kot kapital in delo. Rast produktivnosti je k gospodarski rasti prispevala 80 odstotkov. Analiza Svetovne banke je tudi pokazala, da so v novih članicah EU podjetja k rasti produktivnosti z inovacijami, investicijami v nove tehnologije, vlaganji v izboljšanje usposobljenosti zaposlenih prispevala 70 odstotkov, prispevek ustanovitev novih podjetij in zapiranja starih nekonkurenčnih podjetij je 20 odstotkov in prispevek zaposlenih z zamenjavo manj produktivnih z visoko produktivnimi delovnimi mesti 10 odstotkov.

The small role of capital accumulation in the Region’s growth partly reflects inefficiencies and low investments in new vintages of capital. In the context of a declining labor force, sustaining per capita income growth will depend on capital deepening (increasing the physical capital per worker) and on additional productivity gains.
Even more critical than the quantity of capital investments is the quality of the investments. The EU-10 countries have invested the most in ICT. The use and production of ICT have propelled labor productivity growth.

Za oblasti v novih članicah EU je po besedah Palome Anos Casero zdaj glavni izziv, kako pri dohodku na prebivalca nadomestiti zaostanek za starimi članicami EU.

Asad Alam, soavtor analize, je pojasnil, da primerjave produktivnosti med podjetji v domači in tuji lasti niso naredili. Med politikami, ki so v pristojnosti oblasti, pa so za rast produktivnosti ključne zagotavljanje konkurence na trgu, ustvarjanje ugodnih pogojev za investicije, zlasti za vlaganja v inovacije, raziskave in razvoj. Pomembno vlogo ima tudi širitev poslovanja podjetij na regionalni ravni, v primeru Slovenije je to širitev na območje Zahodnega Balkana. Dejstvo je tudi, da so najbolj produktivna in uspešna podjetja, ki so vključena v svetovne proizvodne verige.

Analiza je tudi pokazala, da je v novih članicah EU poduktivnost hitreje rasla v industriji in kmetijstvu kot v storitvenem sektorju. V industriji je rast produktivnosti posledica izboljšav v podjetjih, ki imajo večje možnosti za uvajanje inovacij. To so predvsem proizvajalci visoke tehnologije, ki zaposljujejo visoko tehnološko usposobljene ljudi. V glavnem so to proizvajalci informacijsko-komunikacijske tehnologije, pisarniške opreme, električnih in elektronskih naprav in optičnih instrumentov.

V storitvenem sektorju so produktivnost najbolj povečala podjetja s področja transporta, telekomunikacij in finančnega posredovanja. Nižjo rast produktivnosti so recimo imela podjetja s področja trgovine na drobno. Analitiki svetovne banke razlagajo, da je učinkovitost temeljnih storitev, kot sta transport in telekomunikacije, pa tudi finančno posredništvo, ključnega pomena za povečanje učinkovitosti v drugih sektorjih in pri vključevanju podjetij na globalni trg.

Storitvena podjetja rasti ne zagotavljajo samodejno, k temu precej pripomorejo tudi oblasti s svojo politiko, zagotoviti morajo zlasti liberalizacijo storitev, opraviti ovire, ki prepečujejo konkurenco, in ustvariti privlačno okolje za neposredne tuje investicije.

Fostering innovation and international competitiveness is a top priority among early reformers in sustaining productivity growth. Turkey and most of the EU-10 have achieved impressive results in economic liberalization, the privatization of state-owned enterprises, and opening up their economies to international trade and capital flows. But the integration of goods, services, and capital markets into the world economy is only a first step. Globalization calls for new forms of organization in production to compete in international markets. Innovation, a key driver of productivity growth, requires firms that are less vertically integrated, as well as greater integration into global production chains. It requires greater mobility within andacross firms and more flexible labor markets. And it requires greater reliance on market finance and higher investment in R&D and in tertiary education. Innovation-led productivity growth thus calls for policies that increase private sector participation in R&D so as to support skill-based industries and move up the value chain in exports. It also calls for deeper financial sectors that are able to facilitate the financing of new capital. Service sector regulations that facilitate the entry of new players, particularly in services and network industries, will prove important in fostering innovation. Promoting greater competition in financial services and infrastructure-related services, such as telecommunications and
transport, will also be important.

Najboljši sistem socialne zaščite ljudi po oceni analitikov Svetovne banke vključuje dva koraka. Oblast mora poenostaviti postopke in ustvariti prijazne razmere za ustanavljanje novih podjetij, ki odpirajo nova delovna mesta. Za ljudi, ki zaradi prenizke kvalifikacije ali pomanjkanja izkušenj težko dobijo zaposlitev v novih podjetjih, pa mora zagotoviti ciljno socialno pomoč. Seveda pa ni enotnega recepta za vse države, ampak je treba politike prilagoditi razmeram v vsaki državi posebej, se glasi zaključna ugotovitev analize.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 16. februar 2010 

Prevelik javni dolg in proračunski primanjkljaj skrbi tudi podjetja, saj vplivata na njihove možnosti za dostop do kapitala in tudi na ceno kapitala. Evropska komisija, ki je pravkar začela svoj mandat, in evropski svet, ki ima zdaj stalnega predsednika, morata zaradi tega opraviti svojo nalogo in poskrbeti, da bodo vlade v državah članicah EU dosledno izvedle ukrepe za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in  javnega dolga, hkrati pa tudi izvedle potrebne strukturne reforme, ki bodo omogočile gospodarsko rast in socialni model, na [...]

darja, petek, 17. april 2009 

Za majhne države so glede priotikriznega ukrepanja pomembne izkušnje Japonske in Švedske iz konca prejšnjega stoletja. Zgled je Švedska, ki je hitro in učinkovito rekapitalizirala banke, za katere je vlada presodila, da so sposobne preživeti, nesolventne banke podržavila, gospodarsko krizo pa izkoristila za prestrukturiranje gospodarstva. Politike, ki jih oblast uporabi za reševanje krize, lahko imajo velik vpliv na dolgoročno rast gospodarstva. Politiki morajo zaradi tega sistematično preučiti dolgoročne posledice ukrepov, za katere se odločijo, piše v analizi Ravnaj pazljivo! Rast [...]

darja, ponedeljek, 24. avgust 2009 

Večina držav bo morala povišati davke, da bodo lahko odpravile primanjkljaj in zadolženost, ki sta posledica ukrepov proti krizi, napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF). Njegov ekonomist Olivier Blanchard pravi, da okrevanje ne bo enostavno. Recesija je pustila globoke rane, ki bodo več let vplivale na ponudbo in povpraševanje.
Some parts of the economic system have broken. Some firms went bankrupt that would not have in a normal recession. In advanced countries, the financial systems are partly dysfunctional, and will take a [...]

darja, torek, 6. oktober 2009 

Kriza na novo riše zemljevid gopodarskih velesil, ko se vpliv potrošnje v ZDA zmanjšuje in povečuje vpliv hitrorastočih trgov Kitajske in Indije, AFP povzema ugotovitve finančnikov na letnem srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v Istanbulu.
“One of the legacies of this crisis may be a recognition of changed economic power relations,” World Bank president Robert Zoellick said Friday in Istanbul ahead of annual meetings of the World Bank and the International Monetary Fund. “Recent forecasts show that China and [...]

darja, torek, 26. januar 2010 

Evropsko komisijo skrbi prihodnost evroobmočja. Izvedenci na generalnem direktoratu za gospodarstvo in finance se bojijo, da različna razvitost držav članic »zmanjšuje zaupanje v evro in ogroža sodelovanje v območju s skupno valuto«, poroča nemški Spiegel. Skrbijo jih zlasti članice, ki so na račun nizkih obrestnih mer več let živele na up. Te države, zlasti Grčija, Španija in Irska, imajo zaradi tega zdaj ogromen proračunski primanjkljaj. Da bi svoje probleme rešile, izvedenci v Bruslju omenjenim državam predlagajo, naj čim prej sanirajo [...]