Kako preprečiti, da bi premožneži iz EU kot nekdanji predsednik uprave nemške pošte Klaus Zumwinkel neobdavčeno skrivali svoje premoženje v davčnih oazah, evropska komisija nima jasnega odgovora. Za tokratno zasedanje ministrov za finance je pripravila delovno gradivo, v katerem navaja glavne probleme in vrzeli v direktivi o obdavčitvi prihodkov od prihrankov, ki omogočajo utaje davkov. Poročilo o izvajanju direktive namerava pripraviti kasneje letos, ko pričakuje tudi širšo razpravo na zasedanju ministrov za finance.
Ena od tem pri davčnih utajah je tudi tajnost podatkov o imetnikih bančnih računov v treh državah članicah, ki so Avstrija, Belgija in Luksemburg. Tem članicam ni treba poročati davčnim organom članic, iz katerih prihajajo imetniki računov v bankah, koliko obresti so dobili v posameznem davčnem letu za svoje vloge, ampak nakazujejo povprečen znesek kot nadomestilo davka, ki zdaj znaša 15 odstotkov, s prvim julijem letos se bo povečal na 20 odstotkov, od prvega julija 2011 pa bo znašal 35 odstotkov.
O odpravi tajnosti podatkov o imetnikih računov v avstrijskih bankah, med katerimi je tudi kar nekaj Slovencev, na evropski komisiji ne razpravljajo in ne pripravljajo predlogov, ker je to vprašanje za obravnavo na politični ravni, pojasnjujejo na komisiji. Z odločitvami o odpravi tajnosti podatkov o imetnikih bančnih računov se morajo strinjati finančni ministri vseh 27 članic EU. Na evropski komisiji priznavajo, da je to področje, kjer je soglasje najtežje doseči.
Razpravo o izogibanju davkom je marca na zasedanju finančnih ministrov zahtevala Nemčija na podlagi tako imenovanega liechtensteinskega seznama. Avstrija je takrat odločno vztrajala pri svoji bančni tajnosti. Finančna ministra iz Luksemburga in Belgije sta bila manj odločna.
