Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in predsednik vlade Vladimir Putin vodita državo, ki ima deseto največje gospodarstvo na svetu, njen bruto domači proizvod glede na kupno moč ustreza 16 odstotkom primerljivega BDP v Evropski uniji. Rusija je tretja največja zunanjetrgovinska partnerica EU in četrta največja zunanjetrgovinska partnerica držav evroobmočja – na tretjem mestu je pri uvozu in izvozu -, druga za drugo sta torej strateški partnerici, hkrati je Rusija najpomembnejša oskrbovalka EU z energijo, pravi Lucio-Mauro Vinhas de Souza, ki je na generalnem direktoratu za ekonomske in monetarne zadeve pri evropski komisiji vodja oddelka za Rusijo.
z dovoljenjem Graphic News
Prepričan je, da ima Rusija zdaj stabilno gospodarsko rast – od leta 1989 do 1998 je bila v povprečju negativna (-6,3 odstotka), od 1999-2007 je bila povprečno 7-odstotna, leta 2007 pa 8,1-odstotna -, ki ni zgolj posledica rasti cen nafte in plina, ampak tudi rezultat reform, ki sicer še niso končane, in uvajanja tržnega gospodarstva. Največji izziv za oblast pa je zdaj inflacija – lani je bila 11,9-odstotna, od leta 1999 do 2007 je bila v povprečju 22,3 odstotna in v obdobju od leta 1989 do 1998 povprečno 570-odstotna.
Daniel Gros, direktor Evropskega centra za politične študije v Bruslju (CEPS), se z avtorjem knjige ne strinja. Ključno vprašanje je po njegovih besedah, koliko je k povečanju gospodarske rasti prispevala podražitev nafte in plina. Ocenjuje, da na podražitvah obeh energentov temelji kar 2/3 ruske gospodarske rasti, zaradi tega ta rast tudi ni trajna. Končala se bo zelo hitro po umiritvi cen nafte in plina. Veliko rezervo pa ima Rusija po Grosovih besedah v človeškem kapitalu. Delež univerzitetno izobraženih ljudi je v Rusiji višji kot v Evropski uniji, tudi v študiji OECD Pisa se je dobro odrezala. Kako to znanje uporabiti, je pravi izziv za sedanjo rusko oblast.
Lucio-Mauro Vinhas de Souza v svoji knjigi Drugačna država – preporod Rusije, v kateri predstavlja svoje osebne poglede in jo je predstavil na CEPS, ugotavlja, da je leta 1989 ruski BDP ob upoštevanju nominalnega tečaja dolarja znašal 500 milijard dolarjev, leta 1999 je padel na 200 milijard dolarjev, lani pa je skočil kar na 1,4 bilijona dolarjev. Ob upoštevanju kupne moči pa je ruski BDP leta 2006 spet dosegel raven iz leta 1998. Enako velja tudi za BDP na prebivalca. Vrednost neposrednih tujih investicij je bila lani 20-krat večja kot leta 2000. Rusija ima danes tretje največje devizne rezerve na svetu, v košarici ima tudi precejšen delež evrov, iz tega vidika je pomembna sogovornica za Evropsko centralno banko.
In any case, it is also true that Russia, having started at roughly the same level as that of Eastern Europe, is now clearly behind the new EU member states in terms of reforms.
Konstantin Trofimov, namestnik ruskega veleposlanika pri EU, je omenil, da je tednik Economist leta 1992 napovedal, da bo Rusija potrebovala vsaj 25 let in najbrž eno generacijo za preoblikovanje svojega gospodarstva iz planskega v tržno gospodarstvo, a ji je to uspelo že v 15 letih, čeprav reforme še niso končane. Rusija pa je po njegovih besedah še zmeraj Rusija, res pa je, da je zdaj drugačna, kot je bila prej. Poslovnež Christopher Granville je med glavnimi problemi izpostavil koruptivnost in birokracijo. Nič ne pomaga, če oblast vzpostavi okvir za javno-zasebno partnerstvo za izvedbo infrastrukturnih projetkov na podlagi zahodnih dobrih praks, če pa se zatika pri birokraciji na državni in lokalni ravni.
