V EIB pravijo, da država jamči za vračilo Darsovih posojil

Evropska investicijska banka (EIB), pri kateri Dars najame največ posojil za gradnjo avtocest, ne komentira načrta slovenske vlade o uvedbi vinjet. Vsa posojila, ki jih je pri EIB avtocestna družba že najela in ki jih bo še najela, so zavarovana z državnim poroštvom, pravijo na banki. Kdaj, kako, kakšna je obrestna mera in drugi pogoji za najem in vračilo posojil, je opredeljeno v pogodbah o najemu, pojasnjujejo na EIB.

Zadolženost Darsa je po podatkih njegove službe za stike z javnostjo na zadnji dan leta 2007 znašala 2,26 milijarde evrov. Zadolževanje v prihodnjih letih je odvisno od več dejavnikov, ki so predvsem v domeni vlade oziroma višine investicij, ki jih bo Dars izvajal za državo, strukture financiranja teh projektov in podobno, pojasnjujejo. Po trenutnih ocenah bi Dars moral v obdobju od leta 2009 do leta 2013 investirati v izvajanje nacionalnega programa gradnje avtocest še približno 1,3 milijarde evrov, za kar bi se moral zadolžiti še za 1,1 milijarde evrov. V enakem obdobju bo po trenutnih ocenah za servisiranje dolga potreboval 763 milijonov evrov, prihodki iz cestnine za enako obdobje pa so ocenjeni na 1.081 milijonov evrov (obstoječi cestninski sistem). Dokončno odplačilo dolgov je predvideno do leta 2040, razlagajo na Darsu.

Kako bo Dars odplačal obstoječa posojila in koliko bo najel novih, je torej odvisno od odločitev vlade. Na EIB, ki je njegov največji posojilodajalec, očitno vedo, da bodo sposojeno dobili vrnjeno. Ali bo Dars potreben znesek denarja zbral s cestnino, ki je v skladu z nacionalnim programom gradnje avtocest predvidena kot vir za odplačilo posojil, ali bo treba unovčiti državno garancijo, kar pomeni, da bo moral potreben denar najti finančni minister v proračunu, pa EIB ne zanima.

V EIB zagotavljajo, da finančna kriza na mednarodnih trgih na poslovanje banke ne vplivajo. Ker je velik izposojevalec denarja, ima poseben status.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 26. maj 2009 

Državni avtocestni družbi Dars bo letos za vračilo posojil zmanjkalo nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, ker bo s cestninami in vinjetami, ki so glavni vir za odplačilo, zbrala premalo denarja, izhaja iz novega predloga letnega plana razvoja in obnavljavlja avtocest v letu 2009, ki ga je vlada poslala v državni zbor v sprejem. Ker pa pri tem izračunu ni upoštevana uvedba vinjet za krajši čas od pol leta (in tudi ne stroški financiranja), utegne biti luknja še večja. Kolikšna, [...]

darja, petek, 29. maj 2009 

Medtem ko se politiki prevolilno prerekajo o uvedbi tedenskih in mesečnih vinjet, je državna avtocestna družba Dars objavila podatke o dolgu na zadnji dan aprila letos, ki ga mora vrniti z denarjem, ki ga pobere z vinjetami in cestnino, ki jo plačajo prevozniki za tovorna vozila. Konec aprila je zadolženost Darsa (glavnice brez obresti) znašala nekaj manj kot 2,8 milijarde evrov. To pomeni, da je v prvih štirih mesecih letos črpal za 100 milijonov evrov novih kreditov. Ni pa (še) [...]

darja, četrtek, 21. maj 2009 

Državni avtocestni družbi Dars z 2,7 milijarde evrov dolgov, ki jih bo po oceni računskega sodišča lahko odplačal šele po letu 2050, namerava vlada dovoliti novo zadolževanje s poroštvom davkoplačevalcev – za slabih 330 milijonov evrov. V obrazložitvi gradiva, ki ga bodo ministri danes predvidoma dobili na mizo, je navedena znana trditev, da brez novega kredita Dars ne bo mogel nadaljevati gradnje predvidenih avtocestnih odsekov v skladu z načrti, zaradi česar bi narodno gospodarstvo utrpelo veliko škodo.
Ker so kot vir [...]

darja, sobota, 13. marec 2010 

Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]