Hrvaška je v Bruslju v okviru pogajanj o vstopu v EU odprla poglavji o energetiki in transportu. Poglavje o energetiki bo lahko zaprla šele, ko bo ustanovila sklad za razgradnjo in odlaganje odpadkov iz JE Krško in v njem začela namensko zbirati denar.
Meddržavna pogodba o Jedrski elektrarni Krško, ki je stopila v veljavo marca leta 2003, predvideva ustanovitev ločenih skladov, v katerih morata Slovenija in Hrvaška zbirati denar za skladiščenje odpadkov in razgradnjo elektrarne. Slovenija ta sklad že ima, Hrvaška pa ga še vedno ni ustanovila.
Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs je oktobra lani izrazil prepričanje, da bo vprašanje sklada rešeno do vstopa Hrvaške v EU, hkrati pa je tudi opozoril, da imata jedrska varnost in razgradnja jedrskih odpadkov v pristopnih pogajanjih “posebno vlogo”.
Po podatkih upravnega odbora je slovenski sklad v letu 2007 zbral 14,2 milijona evrov, vsega premoženja pa je konec leta imel za 145,7 milijona evrov. Vlada je 10. aprila letos dala soglasje k finančnemu načrtu sklada za leti 2008 in 2009.
Hrvaška lahko v skladu z meddržavno pogodbo skupaj s Slovenijo dogradi odlagališče za nizko in srednje radiokativne odpadke (obleke, rokavice, rešetke in podobno), ali pa po koncu obratovanja elektrarne svojo polovico tovrstnih odpadkov odpelje iz Krškega, kjer je začasno skladišče. Za dokončno skladiščenje visoko radiokativnih odpadkov in jedrskega goriva, za katerega bo treba poiskati prostor v enem od odlagališč v tujini, mora Hrvaška prav tako pokriti polovico stroškov. Poleg tega mora zagotoviti še poloivco denarja za razgranjo elektrarne.
Slovenija prispevek v sklad za razgradnjo plačuje od cene za električno energijo iz JE Krško. Ta znaša 0,3 evrskega centa za vsako prevzeto kilovatno uro električne energije iz JE Krško.
