Podkupovalna afera v Siemensu se približuje “mistru Siemensu”

Ena od prič v podupovalni aferi v Siemensu, ki se je začela v jeseni 2006, je nekdanjega predsednika uprave in nadzornega sveta Heinricha von Piererja prisilila, da je prekinil molk in začel sodelovati s tožilstvom. Von Pierer, ki je do izbruha afere veljal za enega najuglednješih gospodarstvenikov, je v petek skupaj s svojim odvetnikom odšel do državnega tožilca in mu razložil svojo plat zgodbe. Navedbe priče, da je vedel za podkupnino 10 milijonov dolarjev, ki naj bi jo Simens plačal za pridobitev vladnega posla v Argentini, po besedah njegovega odvetnika niso resnične, poroča Spiegel. Kljub temu pa se je očitno odločil, da je zanj bolje, če prekine molk in spregovori.

The senior manager with Siemens Business Services (SBS) has told Munich prosecutors that Pierer brushed aside reservations about the payments expressed by Siemens managers. The bribe was linked to a $2 billion (€1.2 billion) deal made in 1998 to provide the Argentinean Interior Ministry with electronic identity documents. According to another Siemens manager, the company had already paid bribes to the Interior Ministry under the administration of former Argentinean President Carlos Menem.

Heindrich von Pierer, ki so ga imenovali “mister Siemens”, je kljub aferi bil svetovalec nemške kanclerke Angele Merkel za tehnologijo. V četrtek, po pričanju nekdanjega menedžerja, ki je močno obremenil nekdanjega predsednika uprave in nadzornega sveta Siemensa, je kanclerka sporočila, da ga je odpustila.

Nekdanji menedžer naj bi tožilstvu povedal, da naj bi Heinrich van Pierer menedžerjem, ki so nasprotovali plačilu odkupnine, naročil, naj se vedejo kot “siemensovi vojaki”. Kasneje naj bi Simens na račun svetovalnega podjetja v Švici nakazal 10 milijonov dolarjev. To je prva izjava priče, ki neposredno obremenjuje nekdanjega prvega moža nemške nadnacionalke. Če njegovim odvetnikom te trditve ne bo uspelo spodbiti, bo Heinrich van Pierer postal glavni obtoženec največje podkupovalne afere v nemškem gospodarstvu. Siemens naj bi po zbranih dokazih za pridobitev različnih poslov izplačal vsaj za 1,3 milijarde evrov podkupnin, piše Spiegel.

S Siemensom precej sodelujejo tudi slovenska državna podjetja. To seveda ne pomeni, da so bili posli sklenjeni na podlagi plačila podkupnin.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sreda, 17. junij 2009 

NLB ima do Istrabenza, smo neuradno izvedeli pred tremi (!) meseci, za 45 milijonov evrov nezavarovanih posojil. Nezavarovanih in odobrenih v času prejšnje uprave (Marjana Kramarja) in nadzornega sveta, imenovanega v času prejšnje vlade (Janeza Janše). V času, ko je upravo posojilojemalca Istrabenza, med drugimi kot podpredsednik njegovega NS nadzoroval generalni sekretar vlade (Janeza Janše) Božo Predalič. NKBM, druga večinsko državna banka, ima na podlagi Istrabenzu odobrenih kreditov v času, ko jo je vodila uprava, ki jo je imenoval nadzorni [...]

vojko, sreda, 27. maj 2009 

Marko Pavliha ne bi odklonil. Ponudbe, da postane predsednik uprave Luke Koper. To ni zgodba prijatelja Sebe. Precej ljudi, da ga h ‘kandidaturi’ nagovarja, je za današnje Primorske novice dejal vsestransko nadarjeni in uporabni Pavliha. Marko Pavliha. Tudi Milan M. Cvikl očitno ne bi odklonil. Ponudbe, da postane predsednik uprave NLB. Če bodo ustrezni pogoji in tako dalje, je v ponedeljekovem Studio City povsem resno napletal Cvikl. Milan M. Cvikl. Bilo bi škoda, če ne bi te posrečene miniature Marcela [...]

darja, ponedeljek, 18. maj 2009 

Rok za oddajo ponudb za dokapitalizacijo Palome se je ravnokar iztekel. Po besedah predsednika nadzornega sveta Kreša Šavriča so dobili le eno ponudbo. Od nje bo torej zdaj odvisna usoda tega pomembnega delodajalca v občini Sladki vrh. Paradržavna sklada Kad in Sod sta namreč že napovedala, da Palome ne bosta dokapitalizirala. Denar, ki bi ga dobili z dokapitalizacijo, bi v Palomi – tako so napovedali – porabili za ” zagotovitev njenega nadaljnjega razvoja in razvoja blagovne znamke”. Torej ne za [...]

vojko, sobota, 10. oktober 2009 

V Sloveniji je zelo malo podjetij, ki imajo kontinuiteto vodstva. Eno redkih, ki je na tem področju deluje pozitivno, je Krka. Tudi Gorenje in Mercator sta imela določeno kontinuiteto vodenja. Če se menedžment stalno menja, morata produktivnosti in konkurenčnost podjetij upasti. Vsak novinec, ki pride na vodstveni položaj, se boji, ali bo na njem obstal. Kontinuiteta vodstva pomeni tudi kontinuiteto razvoja in izboljševanja kadrov. Pomembno je tudi, da se prihodnji predsednik uprave rekrutira od znotraj, ne pa od zunaj. [...]

darja, petek, 6. november 2009 

V nekaterih nemških koncernih, med njimi so Siemens, ThyssenKrupp in Infineon, so se odločili, da o plačah vodilnih menedžerjev ne bo več odločal nadzorni svet, ampak delničarji na skupščini. Še pred nekaj leti je bila skrivnost, koliko so plačani menedžerji, zdaj pa bodo delničarji imeli celo možnost soodločati o njihovi plači, piše FT Deutschland. V ZDA prav tako pripravljajo zakon, na podlagi katerega bodo morali o plačah menedžerjev podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, obvezno odločati na skupščini. V Veliki [...]