Evropska komisija vztraja, da biogoriva ne vplivajo na kmetijstvo. Zato ne bo predlagala spremembe cilja, da je treba do leta 2020 v ponudbi tekočih goriv zagotoviti 10 odstotkov biogoriv, ki so ga lani marca na zasedanju evropskega sveta na njen predlog potrdili voditelji držav članic. Komisija vztraja, da biogoriva ne vplivajo bistveno na kmetijstvo, zato ne ogrožajo proizvodnje hrane. Mednarodni denarni sklad (IMF), svetovna organizacija za hrano (FAO), Svetovna banka, ugledni ekonomisti kot je Američan Paul Krugman prav v teh dneh trdijo povsem nasprotno. Vse večja predelava rastlin v biogoriva je eden od glavnih razlogov za velike podražitve živil, ker biogoriva konkurirajo s hrano in krmo, opozarjajo.
Po podatkih evropske komisije kmetje v EU le dva odstotka žita in koruze namenijo za biogoriva, zato to ne vpliva na podražive hrane. Hrana se v EU po oceni komisije draži predvsem zaradi predelave žit in koruze v biogoriva v ZDA, manjšega uvoza iz Rusije in Ukrajine. Da bi lahko do leta 2020 v ponudbi goriv zagotovili 20 odstotkov biogoriv, bi morali za to nameniti 17 odstotkov kmetijskih površin, so ocenili uradniki, ki sedijo v bruseljskih pisarnah. Po njihovi oceni to ne bo problem, saj je dovolj zemljišč neobdelanih, zlasti na Poljskem in v Romunji, pa še odprava desetodstotne prahe – to pomeni, da veliki kmetje 10 odstotkov njiv na leto ne smejo obdelati, ampak jih morajo pustiti počivati – bo zagotovila dodatne površine. Poleg tega namerava komisija ukiniti še subvencije za gojenje rastlin za biogoriva, za katere na leto nameni 90 milijonov evrov.
Lani, ko je evropska komisija predlagala, da bi cilj za biogoriva, ki zdaj znaša 5,75 odstotka do leta 2010, dvignili na 10 odstotkov do leta 2020 je bilo v okviru sveta EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, veliko razprav. Nasprotniki so predvsem poudarjali, da še ni dovolj analiz, kaj bi to lahko pomenilo za kmetijstvo in oskrbo s hrano, sedanja tehnologija še ni ustrezna in ni še znano, kdaj bo razvita nova, ki bo omogočila proizvodnjo druge generacije biogoriv – to je poenotavljeno povedano pridobivanje biogoriv iz cele rastline, recimo iz dreves, zato naj ne bi bila konkurenca pridelavi hrane. Nekatere države članice so izpostavljale vprašanje, zakaj za druga področja (recimo ogrevanje na biomaso) lahko same odločajo, kolikšen delež bodo zagotovile glede na zmožnosti, za biogoriva pa bi določili zavezujoč cilj. Po dolgotrajnih pogajanjih za zaprtimi vrati so Nemci, ki so takrat predsedovali svetu EU, dosegli, da je bil potrjen sklep, da je cilj za povečanje deleža na 10 odstotkov do leta 2020 zavezujoč za vse članice, a ob pogoju, da bo razvita tehnologija za pridobivanje druge generacije biogoriv.
Kmalu potem, ko so voditelji potrdili predlog evropske komisije, so v Mehiki izbruhnili protesti, ker se je zaradi biogoriv občutno povečala cena koruze, ki je glavna surovina za njihovo osnovno živilo tortilje. Cene hrane so naglo začele rasti in še vedno rastejo, vse več študij in analiz kaže, da biogoriva sploh niso tako dober nadomestek za nafto, kot je sprva kazalo, predvsem pa veliko bolj, kot bi želeli, njihova proizvodnja vpliva na pridelavo hrane.
Predvsem Danci so se letos v okviru razprave o podnebno-energetskem svežnju ukrepov -v njem je evropska komisija za vsako posamezno državo članico navedla, za koliko mora povečati delež obnovljivih virov energije in za koliko mora omejiti izpuste toplogrednih plinov, da bo EU do leta 2020 izpuste zmanjšala za 20 odstotkov in povečala obnovljive vire na 20 odstotkov – predlagali, da bi cilj o 10-odstotnem deležu biogoriv nadomestili s ciljem, da morajo članice EU do leta 2020 zagotoviti v transportu 10 odstotkov trajnostnih goriv. Prepričani so, da bodo v prihodnje avtomobili na električni pogon pomembnejši in bolj trajnostni kot biogoriva. Podprlo jih je več članic, a ni jih (še) bilo dovolj. Glede na to, da so pred kratkim tudi Nemci ugotovili, da za veliko avtomobilov njihovih proizvajalcev biogorivo ni ustrezno, se možnosti za potrditev danskega predloga povečujejo.
Tudi v evropskem parlamentu, ki bo o podnebno energetskem svežnju soodločal, postavljajo cilj o 10-odstotnem deležu za biogoriva pod vprašaj. Poročevalec za direktivo o obnovljivih virih energije Luksemburžan Claude Turmes je že januarja ugotovil, da evropska komisija ni imela dovolj poguma, da bi se temu cilju odrekla. Zagotovil je, da bo evropski parlament ta pogum zagotovo imel.
