Bolnike iz vseh kontinentov je mogoče srečati v luksuzni bolnišnici Bangkok-Hospital na Tajskem. Prihajajo, ker je občutno ceneje kot doma, ker kakovost storitev na splošno ni slabša kot v zahodnih bolnišnicah. Nemški tednik Spiegel v reportaži iz te bolnišnice piše o bolnicah z rakom iz Etiopije, Američankah z novimi prsmi, 80-letnem Nizozemcu s srčnimi by-passi, o mladem Ircu, ki si je prišel zdravit hude opekline.
Ralf Krewer, vodja marketinga za tujino v Bangkok-Hospital, pripoveduje, da je med bolniki po številu največ Američanov, lani jih je odšlo na zdravljenje v tujino 500 tisoč, a to je šele začetek, saj v tej državi 50 milijonov ljudi nima zdravstvenega zavarovanja. Med državami v razvoju Krewer izpostavlja Sudan, ker ima nafto, ljudje iz kroga vladajoče elite imajo veliko denarja in doma povprečno zdravstveno infrastrukturo. V Etipiji je za 1000 dolarjev izvedel propagandno akcijo, podobno, kot če bi odpiral picerijo, objavil je oglase v časopisih in sklical konferneco za novinarje. V letu dni je prišlo v Bangkok-Hospital na zdravljenje 1300 Etiopijcev, ki so plačali 1,6 milijona dolarjev.
Bolnišnica Bangkok-Hospital ni edina mednarodna bolnišnica, ki vabi bolnike iz tujine. V Bangkoku ima še dve tekmici, v Maleziji se je ena od podobnih bolnišnic specializirala za zdravljenje neplodnosti, v Indiji za operacije na odprtem srcu, v Singapurju za poceni by-passe. Lani so v teh bolnišnicah zdravili za 30 odstotkov več bolnikov iz tujine kot leto prej. Samo na Tajskem so leta 2006 našteli 1,6 milijona bolnikov izn tujine. Že pred desetimi leti so bolniki iz ZDA in Evrope odkrili, da so tudi zunaj meja njihovih držav dobri zdravniki, ki pa delajo za bistveno nižjo ceno. Američani so se začeli hoditi zdravit v Mehiko in Kostariko, Evropejci na Mallorco, v Turčijo in vzhodnoevropske države. Medicinski turizem so takrat poimenovali tovrstno zdravljenje v tujini. Od takrat je ta turizem postal donosen posel. Po podatkih turističnih agencij je lani samo v Azijo odšlo na zdravljenje več kot dva milijona ljudi. Prek svetovnega spleta si izberejo bolnišnico in kupijo poceni letalsko vozovnico.
Na začetku so v zdravstvenem turizmu prevladovale lepotne operacije, bolni ljudje so se zdravili še zmeraj doma, ne tam, kjer so jim za enako kakovostno storitev najmanj zaračunali. Izjema so le Arabci, ki se že več let zdravijo v bolnišnicah v ZDA in Evropi.
Bangkok-Hospital je sodobna bolnišnica s 600 posteljami v centru glavnega mesta Tajske, deset minut vožnje z avtomnobilom ima prav tako v stekleno-marmornati palači tekmica Bumrungrad-Hospital 800 postelj. Ralf Krewer pravi, da je njen cilj zagotoviti kakovostno zdravljenje tudi ljudem iz srednjega razreda po vsem svetu, ne samo premožnim Arabcem, Američanom in Evropejcem. Nov kolenski sklep v Bangkok-Hospital recimo stane 10 tisoč dolarjev, v ZDA pa 30 tisoč dolarjev, srčna zaklopka je po 7100 evrov, v bolnišnicah v Nemčiji zanjo zaračunajo 20 tisoč evrov. To so cene skupaj s posegom, vključeno je zdravljenje in terapija v bolnišnici. Tajci lahko ponudijo bistveno nižje cene zaradi bistveno nižjih stroškov dela, razlaga Krewer.
Zdravljenje v bolnišnicah po njegovih besedah postaja globalni posel, ki ga je mogoče dobiti kjer koli na svetu, enako kot masažo ali frizerja. Konkurenca med bolnišnicami na globalni ravni, transport bolnikov po svetu tja, kjer za najbolj ugodno ceno dobijo najboljšo oskrbo, je želja Ralfa Krewerja, morda tudi s plačilom na obroke – recimo nov kolk za 10 tisoč evrov v 100 obrokih po 99,95 evra.
Nimajo pa v tujih bolnišnicah, kot je Bangkok-Hospital samo zadovoljnih bolnikov. Glavni problem je, da se je treba v primeru strokovne napake pravdati po tamkajšnih zakonih in na tamkajšnjih sodiščih – v primeru Bangkok-Hospital tajski. Toda bolnikov pravice in proces v primeru strokovne napake pred posegom večinoma ne zanimajo, zanima jih diagnoza, možnosti zdravljenja in cena, je za Spiegel povedal Chatree Duangnet, vodja bolnišnice Bangkok-Hospital. Tudi v pogodbi, ki jo bolnišnica pred posegom sklene z bolnikom, odškodnina v primeru neuspeha ni predvidena, bolnišnica se zaveže le, da bo poskrbela za ustrezno zdravstveno oskrbo. Te pogodbe večinoma obsegajo le tri strani, včasih štiri.
Toda v ZDA nekatere zavarovalnice že ponujajo zavarovanja, ki pokrivajo stroške zdravljenja v tujini. V Evropi je po Krewerjevih besedah do tega še daleč, ker ima Evropa še boljše zdravstvene sisteme. Zaradi tega večina bolnikov iz Evrope še vedno pride v Bangkok na lepotno operacijo, lasersko operacijo oči in na druge posege, ki jih zdravstveno zavarovanje doma ne krije.
Dejstvo pa je tudi, da se prebivalstvo v Evropi stara, zato narašča število starostnih bolezni, to zdravljenje je drago, mladi bodo morali financirati oskrbo vse več starejših, ker se račun ne bo izšel, bo treba spremeniti zdravstvene sisteme, kar pomeni, da bo vse več posegov treba plačati, ker jih zavarovanje ne bo več krilo. V Bangkok-Hospital se na te čase pripravljajo, v pripravi že imajo ugodno ponudbo za nove kolke za Evropejce.
