V javnosti se pogosto pojavljajo trditve, da je bila prodaja Leka Novartisu škodljiva, saj Lek po prevzemu hira, Krka pa uspešno posluje. Eno izmed takšnih izjav je dal prejšnji teden tudi predsednik GZS Zdenko Pavček, ki je na Omizju RTV Slovenija povedal, da je bila prodaja Leka škodljiva, saj je Novartis v Leku denimo ukinil ves razvoj. Pred leti je tudi kolega Jože Mencinger omenjal podobno tezo, da se škodljivost tujih investicij kaže tudi v ukinjanju razvojne dejavnosti v državi gostiteljici in da kmalu ne bomo več potrebovali fakultete za farmacijo.
Je bila torej prodaja Leka škodljiva za narodno gospodarstvo? Bi Lek posloval bolje brez tujega lastnika, vlagal več v razvoj, več zaposloval in dosegal višje dobičke? Tovrstne primerjave po opravljenih prevzemih so sicer metodološko zelo vprašljive, ker je praktično nemogoče objektivno primerjati razvoj istega subjekta, saj ne vemo, kaj bi se z njim dogajalo brez novega lastnika. V empiričnih študijah zato v ta namen običajno uporabljamo metodo matchinga, kjer primerjamo skupino subjektov z določenim statusom (denimo s tujim lastništvom) s skupino subjektov s primerljivimi značilnostmi, vendar brez določenega statusa. S tem lahko primerjamo učinek »treatmenta« na izbrane subjekte na vzorcu treated / non-treated subjektov. Po domače povedano, vpliv denimo tujega lastništva na poslovanje podjetij primerjamo na vzorcu zelo podobnih podjetij, od katerih so ena v domačem, druga pa v tujem lastništvu ter nato obe skupini podjetij spremljamo po trenutku spremembe lastništva.
V Sloveniji je Krka edino kolikor toliko primerljivo podjetje Leku, kar zaradi majhnega vzorca seveda ne bi omogočalo kakršnekoli resne empirične analize. Na tej podlagi lahko naredimo zgolj primerjavo poslovanja Leka in Krke pred prevzemom Leka (konec leta 2002) in po njem. Poglejmo si primerjavo nekaterih osnovnih kazalnikov poslovanja Leka in Krke v obdobju 2002-2007. Opozarjam, da zaradi primerljivosti primerjam samo poslovanje osnovnih farmacevtskih družb, ne pa konsolidiranega poslovanja družb (njunih hčerinskih podjetij doma in v tujini), kljub temu pa se ni mogoče izogniti neprimerljivostim pri denimo naložbah v tujini, ki jih financira matična družba.
Pred prevzemom sta bili obe družbi približno enako veliki po obsegu prodaje, s tem, da je imela Krka za 800 več zaposlenih v matični družbi. Lek je bil za približno 30 % bolj produktiven of Krke (merjeno z obsegom prodaje na zaposlenega). Lek je za polovico več vlagal v raziskave, medtem ko je bil obseg fizičnih investicij v obeh podjetjih enak.
Primerjava poslovanja Leka in Krke v obdobju 2003-2007 (po prevzemu Leka) kaže, da je Lek v tem času povečal svoj obseg prodaje za skoraj 150%, Krka pa »le« za 100%. Zato je danes po obsegu prodaje Lek za okrog 22% večji od Krke. Lek je v tem času povečal število zaposlenih »le« za 500 (+19%), Krka pa za 1,500 (+44%). To z drugimi besedami pomeni, da je Lek svojo produktivnost (prodajo na zaposlenega) do leta 2007 več kot podvojil, Krka pa jo je povečala »le« za 40 %. Lek je danes dvakrat bolj produktiven od Krke (leta 2002 je ta prednost znašala samo 30%).
V letu 2007 je Lek še naprej več – za približno 20% – vlagal v razvoj od Krke (Lek 69.5, Krka 58.3 milijone evrov). Oba vlagata približno enak odstotek prihodkov od prodaje v razvoj, je pa Krka v tem času začela dohitevati Lek pri razvojnih vlaganjih. Po drugi strani je treba upoštevati, da je Lek močno koncentriral svoje naložbe v razvoj na področje biofarmacevtike oziroma biogenerike, kjer naj bi postal vodilna družba znotraj skupine Sandoz. Že danes pa Lek opravi približno tretjino vseh naložb v razvoju v okviru celotne skupine Sandoz (Vir: spletna stran Lek).
Pri fizičnih investicijah je Krka v tem obdobju prehitela Lek po obsegu investicij (93 proti 70 milijonov evrov), vendar je treba upoštevati, da matična družba Krka še naprej sama vlaga v naložbe v tujini, medtem ko v primeru Leka zaradi centralizacije in racionalizacije naložb lahko to dela celotna skupina Sandoz (in se ne prikaže kot naložba Leka).
Obe družbi sta še naprej visoko dobičkonosni: Lek je leta 2006 dosegel 115 milijonov evrov čistega dobička, Krka pa 126 milijonov evrov.
Krka in Lek še naprej pobirata nagrade za poslovno odličnost. Nekaj nagrad v letu 2007:
Lek najboljše podjetje v Sloveniji v letu 2007
Lek med najuglednejšimi slovenskimi delodajalci 2007
Leku priznanje TOP 10 – 2007 za vlaganje v izobraževanje zaposlenih
Krka dobitnica nagrade Portal 2007 – nagrade Ljubljanske borze za najbolj odprto delniško družbo
Krka prejela priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost
Krka dobitnik nagrade „2007 IR Magazine Continental Europe Award”
Na podlagi povedanega je očitno troje:
Prvič, obe družbi sta še naprej slovenska nacionalna šampiona, gledano tako z vidika rasti prodaje, zaposlenosti, dobička kot tudi odnosa do zaposlenih in do družbenega okolja.
Drugič, Lek raste hitreje (predvsem po zaslugi prodaj na ameriškem trgu), Krka pa hitreje povečuje zaposlenost. Tuj lastnik je bistveno racionaliziral poslovanje Leka, podvojil njegovo produktivnost v petih letih, hkrati pa ni zmanjšal investicij v razvoj ter fizičnih investicij.
Tretjič, pod tujim lastništvom ni prišlo samo do racionalizacije poslovanja Leka, pač pa tudi do koncentracije glavnih kompetenčnih področij Leka (Lek je postal globalni proizvodni center skupine Sandoz za učinkovine in zdravila, kompetenčni center za razvoj vertikalno integriranih izdelkov, kompetenčni center Sandoza na področju razvoja in proizvodnje biofarmacevtskih izdelkov in kot center oskrbe za trge SVE, JVE in SND), medtem ko Krka seveda še naprej nadaljuje koncept močno diverzificiranih dejavnosti, kar gre seveda na škodo produktivnosti.
...
Zanimivo razmišljanje ekonomista. Kako pa stvar vidi kemik?
Slovenci zelo radi opravičujemo naše aktivnosti z uspešnimi vzgledi v drugih državah. Finska in NOKIA sta posebej pogosto navajana kot vzgled, ki naj bi mu sledili. Zakaj torej Slovenci nimamo družbe, kot je NOKIA.
Če Leka ne bi prodali, če bi ga kapitalsko in razvojno povezali s Krko, bi lahko skupaj prevzela Plivo in ali vrsto drugih proizvajalcev generičnih zdravil. Lahko bi nastal visoko-tehnološki gigant, ki bi ga marsikdo navajal kot zgled uspešne in razvojno naravnane družbe, ki bi bila konkurenčna na svetovnem trgu proizvajalcev generičnih zdravil. S prodajo Leka, smo to priložnost izgubili. Prodajalce sprašujem, katera druga tovarna oziroma tovarne, ki so ostale v slovenski lasti še imajo tak potencial in zakaj so nas skoraj zasmehovali, ko smo ob prodaji opozarjali na previdnost. Jože, takšen proizvajalec bi bil gonilo razvoja prav na področju, kjer smo tudi raziskovalno in razvojno močni. Kaj misliš? LP Stane
Manjka še ekonomistova razlaga,
kakšni so danes učinki enega, ali drugega podjetja na makroekonomsko situacijo pri nas.
Razni slovenski nepoučeni pametnjakoviči kar naprej trobijo, da je bil v Leku ukinjen razvoj, ter da ne bomo rabili več farmacevtske (in verjetno kemijske ) fakultete. Gornji podatki pa kažejo povsem drugačno sliko.
Bistvo je v tem, da ima slovenska razvojna dejavnost kompetenčo prednost, če je seveda dobro organizirana in učunkovita, saj je blizu in relativno cenejša kot dejavnost, ki jo multinacionalke vodijo v zahodni Evropi.
In to očitno lahko trdimimo za razvoj Leka, ki se je nele obdržal, ampak celo raste in postaja kompetenčni center za določene razvojne aktivnosti za celoten Sandoz.
Kadrovska rast razvoja v Leku pa tudi daje jasno znamenje, da produkti slovenskih univerz (vsaj na tehničnem področju) povsem lahko tekmujejo z diplomiranci zahodnih univerz.
Upam, da bodo nasi samozavestni kemiki naredili Nokia iz Krke! Nami stromarima to ni uspelo z Iskra-Delta racunalnistvom. Ostalo je edino Gorenje z gospodinjskimi napravami i Patria oklepnikom!
Kot kazejo zgoraj omenjeni podatki (vec zaposlenih pri Krki) je ucinek samostojnosti KRKE prijetno/ugodno vplival na socialno stabilnost novomeske regije (ali pa morda tudi sirse). Pri temu je Krka dosegla vecji Dobicek kot Lek (126 napram 115 M Eurov).
Meni se zdi to mnogo pomembneje, kot pa bogatenje SANDOZ-a na osnovi vecje produktivnosti LEK-a.