Slovenska odškodninska družba je na dan 31.12.2007 izkazovala naslednje podatke. Zakonskih obveznosti je bilo izplačanih v višini 176,9 milijona evrov. Iz prodaje kapitalskih naložb se je nateklo 275,6 milijonov evrov. Zgoraj navedeni znesek so povečali prilivi iz naslova zapadlih depozitov in dolžniških vrednostnih papirjev v višini 130 milijonov evrov. Premoženje družbe znaša na dan 31.12. 2,5 milijarde evrov, kar pomeni 57% povečanje na letu 2006. Poslovni izid pa izkazuje 92,8 milijonov evrov dobička.
Viktor Robnik, predsednik nadzornega odbora Soda, med sejo državnega zbora
V tem poročilu se zelo radi pohvalijo, kako odlično naj bi bilo poslovanje Slovenske odškodninske družbe, ker naj bi se premoženje tako močno povečalo, pri tem pa v celoti pozabijo povedati, da je to povečanje zasluga ugodnega gibanja cen delnic na borzi, s katerim nima vodstvo Slovenske odškodninske družbe nič. Ker če bi jim lahko podelili medaljo za to, ker so cene delnic v letu 2007 tako narasle in se je premoženje zaradi tega povečalo, potem bi jih morali zdaj pač odpustiti, ker se je v prvem četrtletju tega leta vrednost delnic znižala za četrtino. Ampak, kot sem dejal, vodstvo Slovenske odškodninske družbe si ne more pripisovati niti zaslug, niti jih ne moremo zaradi tega grajati, ker so to pač gibanja, na katera ne morejo vplivati.
Matej Lahovnik, vodja poslanskega kluba Zares, med sejo državnega zbora
Od leta 2004 do konca leta 2007 se je bilančna vsota Slovenske odškodninske družbe pravzaprav eksponencialno povečevala. Morda je res to slučaj, morda. Ampak, če je res tako vse odvisno od slučaja, potem bi bilo potrebno, da tisti, ki to tako razlagajo predlagajo, da se enostavno vodstvo in uprava SOD-a, da se enostavno razformira in itak bo to premoženje samo po sebi še naprej eksponencialno raslo.
Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi, med sejo državnega zbora
Sama Slovenska odškodninska družba in tudi Kad sta imela še eno pomembno nalogo, ki v teh poročilih ni zajeta in ni nič zapisanega o tem – to je kadrovska kombinatorika, ki ste jo imeli v gospodarskih družbah, kjer je država preko Soda in Kada delni ali pa večinski lastnik. V teh treh letih ste zamenjali več kot 400 ljudi. Ljudi na položajih, ste dokazali v teh treh letih, znate tudi žagati, rezati, odrezati, vreči s prestola, zbrcati, kogar ne morete odsloviti ali ga niste mogli odsloviti, ste mu pokazali vrata. No, tisti, ki so vso to torturo, ta mobbing po novem kazenskem zakoniku preživeli, so pa na koncu sami odstopili iz zdravstvenih razlogov. To je še eno pomembno delo, ki ste ga opravili, pa v tem poročilu nadzornega odbora o tem ni nič govora.
Dušan Kumer, poslanec SD, med sejo državnega zbora
Danes sem prepričan, da slovenska javnost ve, da prodaja Mercatorja nikakor ni primerljiva s prevzemom Leka. Mercator je trgovina, to ni podjetje, to ni proizvodnja, to je vse prej kot to in seveda tolikšne pozornosti prav gotovo prodaja deležev Mercatorja ne zasluži. /…/ Danes hočemo ali pa hočejo tudi tiskani in elektronski mediji prikazati neko pomembno vlogo gospe ASK, kot da je bila, bom rekel, najpomembnejša, kot da sedaj hoče pojasniti tisto, kar še v predhodnem času ni imela, pa vendarle sem magnetogram, na katerem je bila prav ta gospa zaslišana na komisiji, na 8. seji, ko je povedala vse, kar ima povedati v zvezi z Mercatorjem. In veste, kaj je povedala – zapomnite si, bom prebral, naložbi Kada in Soda v Mercatorju sta bili tržni. Orientacija pri določitvi cene je bila cena delnice na borzi. Ta je bila na ljubljanski borzi v času prodaje 36 tisoč tolarjev, prodajna cena pa je bila 38 tisoč tolarjev. Opravljena je bila tudi cenitev, izdelala jo je cenitvena hiša, te so iz Ljubljane, določila je ceno delnice Mercatorja v višini 35 tisoč 200 tolarjev. Ali ni to dovolj? Ali je potrebno po poteku določenega časa to isto gospo ponovno o tem vprašati? Mi imamo dokumente, imamo magnetogram iz katerega je to razvidno. A seveda so zdaj tudi drugi interesi. Zato ne pričakovati, da bi ljudi, ki si čez noč premislijo in bi želeli prvo izjavo spremeniti v neko drugo zgodbo, seveda, ne dovolimo, kajti potem nismo več kredibilni mi, ta, ki pa tako izjavlja, pa zagotovo že nekaj časa ni več.
Branko Marinič, poslanec SDS, med sejo državnega zbora
***
Zakaj Zares? Mnogo razlogov; malo zaradi tega, ker me Borut pač nikoli prav zares ni uspel prepričati. Čeprav bi ga v vsakem trenutku in brez oklevanja postavil pred Janšo, že zaradi upanja, da prinaša manj tiste oblastniške arogance, preračunljivega političnega cinizma, sem hkrati prav tako vesel, da Borut ni edina možnost, ki je na voljo nekoliko bolj levo usmerjenemu volivcu. Da je odločitev pravilna, redno potrjuje lokalni krožek kvazi libertarcev, ki se že nekaj časa prav patološko ukvarja z Zaresom in njegovim predsednikom. Če kvazi libertarce, od razgledov, največje živeče slovenske žurnalistke do tistega spletnega publicista, ob Zaresu popade jako zabavna izguba še tiste malenkosti razsodnosti, je odločitev nedvomno pravilna.
Jure Mesarič, urednik drugidom.net, prav tam
In glede na to, da ljubim statistiko, lahko preko palca pogledam in zapišem, da sem bolj bran, kot je bil bran Mag v najboljših časih, da dosegam številke, ki bi jih lahko odlično izkoristil za promocijo stranke ali pa za karkoli drugega. Pa vendar tega ne počnem! Ker si ne želim tega, ker nihče od mene tega ne pričakuje in ker ni to moj namen. Tako kot sem na predsedniških volitvah podpiral dr. Danila Türka, tako sedaj podpiram Zares, katerega član sem. Kot državljan Slovenije imam možnost svobodne izbire. To je moja izbira!
Roni Kordiš, urednik had.si, prav tam
