Na zahtevo Odbora Državnega zbora za notranjo politiko je bila o predlogu zakonika opravljena tudi javna predstavitev mnenj. Od teh je velika večina, 70%, predlog zakonika deloma ali v celoti podprla. Še pomembneje pa je, da so prišle besede podpore tudi s strani praktikov, ki kazenski zakonik vsak dan uporabljajo v praksi. Tako so predlog v celoti ali deloma na javni predstavitvi mnenj podprli predstavniki iz vrst sodnikov, odvetnikov, predstavnica iz vrst tožilstva ter predstavnik penološke stroke. Predlog so podprli tudi predstavniki strokovne javnosti, na primer, predstavniki Katedre za kazensko pravo pri mariborski Pravni fakulteti, predstavniki Evropske pravne fakultete, kot tudi Fakultete za varnostne vede. Tudi redni profesor Pravne fakultete, član Katedre za kazensko pravo, je podprl predlog. Nasprotniki predloga kazenskega zakonika prihajajo predvsem iz dela kazenskopravne katedre pri Pravni fakulteti v Ljubljani ter z Inštituta za kriminologijo.
Lovro Šturm, pravosodni minister, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Veste, ko govorimo o stroki, je težko reči, da ima določen del te stroke večjo težo kot nek drug del stroke. Če se ta kritični del stroke naslanja na koncepte iz kroga prof. Bavcona in prof. Šelihove, to težko primerjamo s področjem delniških družb, ko imajo nekateri zaradi vloženega večjega kapitala tudi večjo moč odločanja zaradi več delnic ali pa imajo prednostne delnice. Tu verjetno ni prav, da bi imel ta krog kazenskopravnih strokovnjakov, ki so imeli včasih, ko sem še sam hodil na Pravno fakulteto, na tem področju monopol. Danes so verjetno pogledi različni in prav je, da se soočijo vsi pogledi, in monopole na tem področju odklanjamo. In to dogmatično vztrajanje nekaterih po ohranjanju v Evropi že davno preživelega, nas res zelo moti.
Dimitrij Kovačič, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Posebej kazenskopravna stroka, osredotočena pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je zelo kritična do predlaganih sprememb. /…/ Zato so zelo nestvarne in zavajajoče navedbe ministra za pravosodje, ki tudi na podlagi javne predstavitve mnenj v Državnem zboru, ki smo jo zahtevali tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov, ocenjuje, da je veliko število strokovnjakov podprlo predlagane spremembe, pri čemer minister zamolči, da so ti strokovnjaki bili posamezni uslužbenci po posameznih ministrstvih, ki pač pokrivajo kazenskopravne vidike problematike teh resorjev in ki so, to je bilo očitno, prišli na javno predstavitev mnenj opraviti svojo domačo nalogo in naročeno hvaliti predlagani novi kazenski zakonik. To pa bi utegnile biti ostaline nekih drugih preteklih časov. Manjkali so samo še pozdravni telegrami s hvalo in zahvalo s strani delovnih kolektivov in lokalnih skupnosti; to je bolj tako, mimogrede.
Darja Lavtižar Bebler, poslanka SD, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Sedaj veljavni Kazenski zakonik v nekaterih segmentih še vedno vsebuje koncept starega jugoslovanskega kazenskega prava, kjer pa vemo, da pravna država ni delovala, vsaj ne v takšnem smislu kot to razumemo danes. To je vsaj eden izmed razlogov, da v Sloveniji prekinemo s tradicijo in reformiramo tako pomembno materijo kot je kazensko pravo. S predlaganim Kazenskim zakonikom bo prvič v samostojni Sloveniji uveden nov koncept kazenskega prava, ki bo usmerjen bolj v evropsko okolje kot v preteklost.
Drago Koren, poslanec NSi, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Pri nas je namreč postala tudi moda, da vsak, ki nasprotuje Vladi dobi veliko publiciteto in je tako rekoč pomemben faktor ali pa kar heroj, važno je, da se nasprotuje Vladi, ne glede na to, da praksa kaže, da spremembe, dopolnitve, ki jih je uvedla ta Vlada, so dobre za Slovenijo. Tu so rezultati in o tem se ne splača izgubljati besed. Tako je. Je pa pri nas ravno na tem področju nekaj značilno. Namreč videnje, zaznavanje v tej kaznovali politiki velja prepričanje, da so storilci bolj zaščiteni kot pa same žrtve. O tem govorijo vsi, tudi tistim se je kdaj zareklo, ki danes nasprotujejo spremembam kazenskega zakonika. /…/ Istočasno bi tudi rad povedal, da sam sicer ne vem, koliko bo ta spremenjena zakonodaja, kazenski zakonik pripomogel k temu, da se bodo zadeve na relaciji storilec-žrtev spremenile. Kolikor sem lahko po svojem laičnem občutku ugotovil, se zna spremeniti. To se pravi, da je vredno narediti ta poskus in ta predlog peljati naprej, do zaključka, do sprejema.
Rudolf Petan, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Zato ni res, da s tem zakonom, Kazenski zakonik čistimo usedlin starega režima. Nasprotno je res, v Kazenski zakonik vnašamo ponovno te iste usedline starega režima. In značilni primeri, uvajanje dosmrtne zaporne kazni. Na očitek o uvajanju dosmrtne zaporne kazni minister reagira izjemno preprosto. Tudi druge demokratične države poznajo dosmrtno zaporno kazen. Minister bi moral vedeti, da ta očitek ni veljaven oziroma validen. Je argumentiranje z gledom ali pa s primerom, je popolnoma, je relevantno in se sploh ne sme uporabljati, ga takoj črtamo, ne velja, ga odpišemo. Kajti sprašujem vas, ne samo njega, če tisoč ljudi skoči v prepad, ali boste tudi vi skočili, da utemelji ta skok, s tem, da so tudi drugi skočili. Nesmiselno.
Pavel Gantar, poslanec Zares, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Dosedanji zakon v resnici ni nič drugega kot jugoslovanski kazenski zakon, ki je bil potem leta 1994 toliko preoblikovan, da je bilo iz njega izločeno zgolj tisto, kar je bilo v izrecnem nasprotju z novo slovensko Ustavo, medtem, ko je ostala na ta način Slovenija edina, ki še uporablja to nekoč jugoslovansko zakonodajo. Kajti, vse druge države na področju nekdanje Jugoslavije so to spremembo v resnici že izvršile. In zakaj? Zaradi tega, ker se zavedajo, da je bila takrat pravna doktrina povsem drugačna. Kakšna pa je bila pa lepo pove uvod v učbenik, ki se, to že za začetek povem, še danes uporablja na Pravni fakulteti, le da je tisti citat, ki zajema to pravno doktrino, v kasnejših izdajah doživel najprej nekoliko spremembe, potem pa kar izginil iz izdaj, in najbrž bo jasno, če ta citat v osnovnem učbeniku tudi preberem naglas. Namreč, kako je definiral pravno doktrino. Postavil je takole: “Kazensko pravo je sredstvo za varovanje obstoječe družbene ureditve.” In naprej, drugi odstavek: “Kazensko pravo je sredstvo za zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva, za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih interesov opira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom.” /…/ To je tisti vrednostni okvir v katerem je nastajala takratna zakonodaja in še enkrat povem, ta učbenik katerega avtorja sta mimogrede gospod Bavcon in gospa Šelihova, na katera ste se mnogi že sklicevali danes v tej razpravi, je tisti, ki to pravno doktrino, ki je prevevala takratni sistem in se seveda odrazila v tej zakonodaji, zelo nedvomno izrazil.
Branko Grims, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

Če smo prav razumeli, so predloge strokovne za to predstavili trije gospodje. Gospe Bele, gospod Jankulin in gospod Deisinger. S tem seveda ni nič narobe. Ampak s tem povemo, da je minister izločil vse druge. Kaj si pa vladna koalicija o njih misli pa smo slišali skozi usta gospoda Grimsa, ki ponavadi najbolj brutalno obračuna z vsemi tistimi, s katerimi se oblast v Sloveniji ne strinja. Dobro bi bilo, če bi zoper take hudo obtožbe na račun uglednih profesorjev reagiral tudi minister Šturm. Tudi njemu bi se lahko kaj takega zgodilo.
Jožef Školč, poslanec LDS, med državnozborsko razpravo o predlogu kazenskega zakonika

***

Zakon prinaša financiranje oziroma sofinanciranje toplega obroka vsakemu dijaku, teh je trenutno nekaj čez 90 tisoč, v višini 2,42 evra dnevno za vsak topel obrok, ista višina subvencije, kot jo imajo študentje. Na letnem nivoju to pomeni približno 480 evrov za subvencije na dijaka, in to niso majhna sredstva. Vsi tisti, ki ste nekako socialno čuteči veste, da so ko so ta sredstva subvencij, ki bodo pripadala dijaku relativno velika, še toliko večja v primeru če ima družina dva ali tri dijake istočasno.
Jože Tanko, vodja poslanskega kluba SDS, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Ampak nadaljuje se pa potem s tem: “Srednja šola lahko zagotovi topli obrok tudi v vrednosti, ki presega vrednost iz 5. člena in sicer na podlagi povpraševanja dijakov.” Kdo je v tej dvorani tako pameten, da lahko za čas od 1. septembra naprej napove kakšno bo povpraševanje, koliko bo tistih, ki bodo zahtevali topli obrok v nadstandardni izvedbi. Kajti tudi predlagatelji so rekli, da je topli obrok lahko ali juha, menda je bil omenjen golaž kot zelo zdrava hrana, verjetno s polento pa potem lahko tudi zrezek s prilogo.
Majda Potrata, poslanka SD, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Ali je to tako velik problem nas, poslancev, od kje bo Vlada, minister zagotovil ta denar – ena patria manj, pa bo denarja dovolj za to zadevo. Preprosta logika.
Kristijan Janc, poslanec SLS, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Tisti, ki ste se prej v resnici dušili od zavisti, ker ima ravno ta Vlada to čast, da vodi Slovenijo oziroma predstavlja Slovenijo pri vodenju Evropske unije, se zdaj dušite …
Branko Grims, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Gospod Grims!
Vasja Klavora, podpredsednik DZ, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

… zato, ker bo očitno ravno ta koalicija uveljavila topel obrok prehrane za srednješolce. Če bi opozicijska “fovšija” gorela, bi Slovenija imela perfekten ekološki izvozni artikel.
Branko Grims, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Nadstandard zagotovo ni hamburger, mi bomo tukaj določili pravila igre. Če bi ravnali neodgovorni in iskali lažjo pot uveljavitve tega bi verjetno poiskali model, ki je značilen za prehrano študentov in bi uvedli, ne vem bone, vavčerje ali kakor koli že in dali dijakom na voljo, ki bi potem sam izbiral kjer bi pač želel. Mi smo želeli s tem zakonom zagotoviti zdrav način prehranjevanja. Ne samo, da nekaj dijaki dobijo, ampak tisto kar dobijo, da izkoristijo tako, da se kakovostno in pa zdravo prehranjujejo.
Milan Zver, šolski minister, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Ne vem, zakaj ste tako nervozni in napadalni. Sam sem prej skušal tudi ministra samo vprašati, ker namreč ta predlog zakona je zelo zavezujoč. Skušal sem samo vprašati, kdo bo odgovarjal za to, če vseh 110 tisoč dijakov ne bo imelo enakih možnosti priti do tega, da citiram, “topel, kvaliteten, zdrav obrok” za 2,42 evra, ker to ne pomeni samo 40, 50 milijonov, pomeni še dodatne milijone v investicije. In samo to sprašujem, kdo bo odgovoren, ker to ne bo realizirano na ta način. In tu je samo en podstavek – kje boste pa vi dobili catering za 2,42 evra? Ali imate vi otroke, ki hodijo zdaj v srednjo šolo? Saj stane sendvič 2 evra v Ljubljani vsepovsod okrog šol! Vi boste pa catering dobili za topel, kvaliteten, zdrav obrok za 2,42 evra. In sem prej rekel, samo 27 srednjih šol ima kuhinjo, do 1. septembra letošnjega leta morajo to vse še drugi urediti. Lepo vas prosim!
Dušan Kumer, poslanec SD, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane

Mene ne moti to govorjenje opozicije. Niti me ne moti to, da govorite, da je zakon poguben, da je žalostno in ne vem kaj vse. Vam pa dajem en predlog in vas naprošam, da če je zakon res tako poguben, da o njem razpišete referendum, ko bo sprejet, ker to je odlična priložnost za vas, ker včeraj vam je ena priložnost padla, ker ste že imeli izdelano, kako boste šli na referendum. Ta zakon dajte na referendum in boste videli, kaj ljudstvo misli o vaših argumentih. To je najboljša varianta. Zdaj se pa tako čudno nasmihate. Dajte ta zakon na referendum! Jaz vas pozivam, da bodite enkrat dosledni.
Jože Jerovšek, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo predloga zakona o subvencioniranju dijaške prehrane