Inflacija v evroobmočju bo v EU letos vse leto občutno višja od 2 odstotkov, pravi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. Evropska komisija pa v tokratnem četrtletnem poročilu za evroobmočje ugotavlja, da se je letna stopnja inflacije v evroobmočju med julijem 2007 in januarjem 2008 povečala za 1,4 odstotne točke. V enajstih članicah – Avstriji, Belgiji, na Cipru, Finskem, v Franciji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Malti, v Sloveniji in Španiji – se je povečala za več kot 1 odstotno točko. Najvišjo januarsko inflacijo so letos imele Slovenija (6,4 odstotka), Španija (4,4 odstotka), Luksemburg (4,2 odstotka) in Grčija (3,9 odstotka).

Eden glavnih razlogov za visoko inflacijo so cene nafte. V evrih se je cena za sod nafte od janaurja 2007 do janaurja 2008 povečala za 54 odstotkov na 63 evrov, v dolarjih pa za 72 odstotkov. Cene nafte so v letu 2007 največ prispevale k inflaciji v Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem in v Sloveniji. Energenti imajo največjo težo v košarici za izračun inflacije v Sloveniji (za 3,2 odstotne točke več od povprečja) in Nemčiji (1,6 odstotne točke nad povprečjem). Na Malti, v Grčiji in na Finskem pa imajo cene eneregentov v košarici za merjenje inflacije precej manjšo težo od povprečja v evroobmočju, ugotavlja evropska komisija.

These differences imply that a given rise in energy prices will have a different impact on headline inflation in different countries. For instance, an increase of energy prices of 10% in Slovenia and Greece will entail a pick-up of headline inflation that will be 0.6 pp higher in the former country.

Drugi razlog, zaradi katerega imajo cene energentov v državah članicah različen vpliv na inflacijo, so administrativne cene, ugotavlja evropska komisija. V Nemčiji in Sloveniji so se recimo v letu 2007 povečale administrativno določene cene električne energije in tekočih goriv, v večini drugih držav članic pa so se znižale. V Belgiji pa je razlog za občuten dvig cen električne energije in plina lahko premajhna konkurenca.

Teža posameznih cen v košarici za merjenje inflacije

^{Vir: Evropska komisija}

Hrana je v letu 2007 po analizi evropske komisije prispevala k letni stopnji inflacije v evroobmočju med 0,3 in 1 odstotno točko z izjemo Slovenije, kjer je bil ta prispevek kar 1,5 odstotne točke. V obdobju od leta 2000 do 2006 je hrana k inflaciji v evroobmočju prispevala 0,5 odstotne točke.

In 2007, the food component contributed more than 100 per cent to the overall increase in headline inflation in Malta and around 40-45% in Belgium, Slovenia and Luxembourg, whereas the contribution was less than 20% in Netherlands and France.

V članicah evroobmočja imajo cene hrane enako kot cene energentov različno težo v košarici za merjenje inflacije. Slovenija je skupaj z Luksemburgom, Španijo in Malto spet v skupini držav, kjer je ta teža večja od povprečja v evroobmočju. Pod povprečjem je v Avstriji, na Nizozemskem in v Franciji.

Prispevek cen hrane k letni inflaciji

^{Vir: Evropska komisija}

V Sloveniji je velika rast cen hrane posledica nezadostne konkurence med trgovinami, ki prodajajo hrano, ugotavlja evropska komisija. V Franciji pa se je hrana le malo podražila, ker je vlada leta 2004 in 2007 sprejela ukrepe za povečanje konkurence med prodajalci živil.

In Slovenia, the large increases in food prices point to insufficient competition in the food retail sector.

Na povečanje inflacije v evroobmočju so občutrno vplivale tudi podražitve kmetijskih pridelkov na globalnem trgu. Od januarja 2006 so se povečale v povprečju za 50 odstotkov, polovica tega dviga se je zgodila med poletjem 2007 in januarjem 2008. V prvi polovici leta 2007 so se podražila predvsem žita in mlečni izdelki. Cene za posneto mleko v prahu so se v Evropi od poletja 2006 do poletja 2007 povečale za 80 odstotkov, cene za maslo za skoraj 50 odstotkov, cene perutninskega mesa pa za 30 odstotkov. Cene pšenice so rasle še drugo poletje 2007 in januarja 2008 so bile za okrog 90 odstotkov višje kot leto prej.

The driving forces behind the recent price increases in agricultural commodities are partly temporary and partly structural in nature. Firstly, there have been weather-related shortfalls in a number of important producing countries. Secondly, agricultural world markets are becoming tighter due to swelling demand for higher-quality food and also on account of booming demand in emerging countries. Thirdly, rising demand for bio-fuels compounds the tight supply situation, particularly in the US, where the production of bio-ethanol is estimated to absorb around 25% of US maize production. Fourthly, the supply response to the growing demand seems to be hampered by relatively slower productivity growth in agriculture in emerging countries and also by limited availability of additional fertile farmland. Finally, the surge in agricultural commodity prices has been supported by a historically low level of international stocks. EU intervention stocks have been almost completely depleted.

Čeprav bodo cene kmetijskih pridelkov ostale na visoki ravni, bodo v prihodnjih 12 mesecih padle. Vpliv teh cen na inflacijo se bo v letu 2008 zaradi tega zmanjšal, pričakuje evropska komisija.

Vrednost evra se je v primerjavi z večino glavnih valut okrepila za več kot 6 odstotkov v zadnjih 12 mesecih. Ta okrepitev je pritiskala inflacijo navzdol, pomagala je predvsem blažiti inflacijske pritiske zaradi naraščanja cen potrošnih dobrin na mednarodnih trgih.

Available estimates show that the pass-through of exchange rate changes to import prices is strong in the euro area (about 75%), and rapid, with most of the effect occurring in the samemonth. The pass-through is largest in Spain, Italy and Portugal and smallest in Ireland, Greece and Austria. The impact from exchange rates on producer and consumer prices is, however, smaller and significantly slower. Empirical estimates suggest a long-run rate of pass-through in the euro area of 23% and 19% for producer and consumer prices, respectively. Based on these estimates, the 36% appreciation of the euro since year-end 2000 would have contributed to increased household purchasing power of about 7%, with some of these gains still to come. Although the pass-through from import prices to consumer prices is not mechanical, developments in import prices (based on unit value indices)across euro-area Member States can give a useful indication of the impact of exchange rate fluctuations on imported inflation.

Dinamika uvoznih cen je bila v letu 2007 po analizi evropske komisije posebej močna v Avstriji, na Nizozemskem in v Sloveniji. To sovpada s skromnejšo prilagoditvijo efektivnega menjalniškega tečaja v teh članicah v zadnjem letu. Na Malti in v Franciji so uvozne cene lani padle kljub občutnemu povečanju tečaja. Kako menjalniški tečaj v posamezni državi članici vpliva na uvozne cene, je odvisno od sistema zunanje trgovine, cikličnih gibanj, cenovnih strategij tujih izvoznikov, obnašanja domačih trgovcev – slednje je odvisno od konkurence v domači trgovini na drobno.

Evropska komisija predvideva, da bodo prejšnje podražitve energentov in hrane v letu 2008 še vplivale na inflacijo v evroobmočju, ta vpliv komisija pričakuje na osnovni in sekondarni ravni. Ta vpliv bo počasi izginjal, vendar ne v vseh državah članicah evroobmočja enakomerno, na podlagi dosedanjih vplivov ocenjuje komisija.