Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, se pred letom dni ni oglasila, ko je prišlo na dan, da je Slovenska varnostno obveščevalna služba pred zadnjimi volitvami na mednarodnemu sistemu zvez posnela pogovor takratnega vodje opozicije Janeza Janše in predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja. /…/ Zakon o Sovi je dovolj jasen in določa, da Sova brez sodne odločbe ne more opravljati tovrstnega nadzora nad pogovori slovenskega državljana in Janezu Janši je bila kršena temeljna človekova pravica varstva osebnih podatkov, ki jo ustava določa v 38. členu in na katero se Nataša Musar Pirc tudi sklicuje v svoji zahtevi za oceno ustavnosti zakona o Sovi. Zato tudi ne bo nič narobe, če ustavno sodišče ponovno preuči 21. člen zakona o Sovi. /…/ Osebno si težko predstavljam, da bi slovenski sodnik odobril spremljanje tisočih telefonskih številk v tujini, torej tistih telefonskih pogovorov, ki potekajo iz tujine preko Slovenijo v tujino. In ne morem se znebiti občutka, da nekateri skušajo onesposobiti Sovo, kar se je že izkazalo v zadnjem letu dni.
Miro Petek, poslanec SDS, v izjavah za javnost
V iskanju tistih, ki ogrožajo Sovo, kolegu Petku ne bi bilo treba iti tako daleč, saj se prav on sam z izjavami in insinuacijami, polresnicami in včasih že z odkrivanjem državnih skrivnosti pridno trudi in prispeva k onesposabljanju Sove, nenazadnje s tem, kako razlaga možne načine prestrezanja elektronskih komunikacij po 21. členu, pri tem pa popolnoma samovoljno in nestrokovno interpretira ta člen.
Pavle Gantar, predsednik državnozborske komisije za nadzor varnostnih služb, na tiskovni konferenci
Spoštovani dr. Gantar, kot predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNVOS) imate zagotovo zahtevno in odgovorno delo. Za četrtek, 20. decembra 2007 ste ob 14.00 uri, na osnovi 10. člena poslovnika KNVOS, ki ji predsedujete, sklicali 25. sejo komisije z eno samo točko dnevnega reda: Osnutek poročila KNVOS o domnevnem dogovarjanju glede insceniranja incidentov v Piranskem zalivu konec septembra 2004. Ker ste 25. sejo KNVOS sklicali na podlagi 10. člena Poslovnika KNVOS, tako ste navedli na sklicu, je ta točka že takrat izpolnjevala pogoje za obravnavo. Člane komisije ste v sklicu obvestili, da je poročilo članom komisije na vpogled od 18. decembra 2007 dalje v prostorih T- klet vsak dan med 8.00 uro in 19.00 uro.Tisti poslanci, ki svoje delo opravljajo vestno in odgovorno, so osnutek tega poročila tudi prebrali. Odpoved seje, sklicali ste jo za 20. decembra 2007 je bila razumljiva, kajti na ta isti dan je bila sklicana izredna seja Državnega zbora. Nikakor pa ni niti logično, še manj pa zdravo razumsko, da do obravnave te točke ni prišlo niti januarja, niti februarja in niti marca 2008. Ne moremo se znebiti občutka, da kot predsednik KNVOS zavlačujete z obravnavo osnutka tega poročila.
Jože Tanko, vodja poslanskega kluba SDS, v pismu Pavletu Gantarju
V zvezi z očitki poslanca Mira Petka o nepravočasni reakciji, češ da informacijska pooblaščenka pred letom dni ni reagirala, pa naj spomnimo, da je /…/ v takratni razpravi predsednik Vrhovnega sodišča RS gospod Franc Testen izrazil svojo namero, da bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti spornega 21. čl. ZSOVA, kar je tudi storil, vendar je Ustavno sodišče RS njegovo zahtevo iz formalnih razlogov zavrglo in (še) ni odločalo o vsebini zakona, kot napačno trdi g. Petek. Informacijski pooblaščenec je takrat jasno vsem prisotnim povedal, da bi to storil on, če ne bi predsednik Vrhovnega sodišča. Iz tega razloga Informacijski pooblaščenec ni vložil zahteve za oceno ustavnosti istega člena ZSOVA že takrat, saj je ocenil, da bi bila hkratna vložitev dveh zahtev za oceno ustavnosti iste zakonske določbe nepotrebna in neekonomična. /…/ Upamo, da so navedbe poslanca Petka le plod njegovega nepoznavanja ustroja pravnih pravil in da to ni uradno stališče vladajoče stranke. Na koncu pa poudarjamo, da je izjava poslanca Petka, da nekatere zadnje poteze pooblaščenke vzbujajo utemeljen sum močne politične instrumentaliziranosti, prvi poskus političnega pritiska na delo Pooblaščenca. Do sedaj takšnih pritiskov nismo bili še nikoli deležni.
Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, v sporočilu za javnost
***
Nismo proti temu, da se denacionalizacijski postopki nadaljujejo, normalno, saj tudi proti temu ne moremo biti glede na že sprejeto zakonodajo. Podpiramo prizadevanja Vlade, da se ti postopki pospešijo in da se zadeve čim prej zaključijo. Po drugi strani pa smo prepričani, da za to ni potreben nov zakon. Prepričani smo, da ima Vlada že z obstoječimi zakoni in vsi organi, ki v teh postopkih delujejo, dovolj pooblastil, da lahko zadeve zaključijo, to kaže tudi to, da se je v zadnjem času kar nekaj zadev uspešno zaključilo, na drugi strani pa je sveženj najbolj zahtevnih postopkov, ki po našem prepričanju terjajo posebno obravnavo in dodatno delovanje in so zaradi tega tudi podvrženi daljšem trajanju.
Jože Mihelčič, državni svetnik, med sejo državnozborskega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
Ta nacionalizacija je bila res huda in zato nisem razumel, zakaj je bilo prej toliko smeha, namreč prihajam iz področja, kjer je bila ta nacionalizacija izredno huda pa kruta. Če je nacionalizacija, to pomeni, da so ti nekaj vzeli, to se pravi, da so bili predvsem pod pritiskom tisti, ki so nekaj takrat imeli in zaradi tega so se dogajale likvidacije in vse stvari in ravno tam na našem koncu, od koder sem jaz, je to bilo strahovito. So področja v moji občini, kjer zakoplješ lopato, boš naletel na nič drugega kot na sama okostja, zato to ni smešno, če se pogovarjamo o denacionalizaciji in nacionalizaciji.
Rudolf Petan, poslanec SDS, med sejo državnozborskega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
Zakon je seveda predvsem v korist državi. Kajti vsi subjekti v državi so zainteresirani, da se denacionalizacijo čim prej zaključi. Naj povem samo konkreten primer občine Velenje. Župan mi je sam rekel, ob obisku ko smo bili tam: “Lepo vas prosim, denacionalizacijo zaključimo čim prej, kajti urbanistični razvoj mesta je zaradi onemogočen, stoji.” Podobno je recimo v Zdravilišču Radenci, podobno je v Slovenj Gradcu in še mnogih drugih slovenskih krajih. Zadeve stojijo, se ne premaknejo, objekti propadajo in bodo, če zakon ne bo sprejet, propadali še naprej dolgo vrsto let.
Lovro Šturm, pravosodni minister, med sejo državnozborskega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
...
Ob naslovu že ptički pojejo toda v gnezdo se nikol ne vrnejo nekateri pa so se.
komenta gre k denacionalizaciji v naravi, ki je povzročila dosti več krvic, kot jih je dozdevno popravila (recimo, a so potomci v drugi vojni prezadolženih slovenskih papirnic povrnili dolgove, a so lastgniki prezadolženih veleposesti vračali denar, a so potomci zadolženih prebivalcev vrnili denar potomcev pobitih judo v v kac-lagerjih, ki so bili lastniki zastavljalnic in v katerih so mali in veliki imeli dolgove?) tako nemogočih denacionalizacijskih tajkunov si nobena demokratična družba na tem planetu ni mogla privoščiti in tako katastrofalne denacionalizacije ni mogel izvesti še tako velik diletant na tej obli – pa je Peterletovi vladi tudi to uspelo – posledice pa bodo, pa še doživeli jih verjetno bomo, ko bodo ljudje malo vklopili sive celice.