Ameriški “seznam želja za Kosovo”, zelo malo izkušenj in obtožbe o cenzuri: Slovenija ima težave pri predsedovanju svetu EU, je prvo polovico predsedovanja ocenil avstrijski časopis der Standard. Predsedovanje je naporno, potrebne so obsežne priprave in diplomatske izkušnje, to so izzivi, ki jim “majhna država” ni bila vselej kos. Kritik je deležna tudi zaradi povezanosti z ameriško politiko v primeru kosovskega vprašanja. Ob tem avstrijski časopis omenja objavo dokumenta o pogovorih visokih predstavnikov ZDA s političnim direktorjem ministrstva za zunanje zadeve pred božičem 2007, kjer so Američani povedali, kakšno politiko Slovenije si želijo glede Kosova. Ker je naloga države, ki predseduje svetu EU tudi koordinacija zunanje politike EU, “so velika pričakovanja o samostojni liniji Slovenije glede kosovskega vprašanja postala vprašljiva”, navajajo Avstrijci.
Paul Luif, izvedenec na avstrijskem inštitutu za mednarodno politiko (ÖIIP) je za Standard dejal, da se je v tem primeru pokazala dejanska dilema evropske zunanje politike. V EU obstajata dve struji: nekatere države želijo sodelovati z ZDA, nekatere pa bi si želele samostojno politiko EU. Tudi slovenske stranke so razklane, ko gre za sodelovanje z ZDA, ugotavlja avstrijski izvedenec. Poleg tega je “evropska medijska krajina prej kritična do Amerike kot ne”. V tem je razlog, da je “seznam želja glede Kosova” povzročil tako velike valove. Luif ob tem opozarja, da imajo majhne članice pri predsedovanju svetu EU na splošno “manj manevrskega prostora”, vendar pa se lahko profilirajo v nišah. Če imajo velike članice že določena stališča, lahko majhne nastopijo kot posrednice. Res pa je tudi, da si majhne članice prej prislužijo kritiko kot velike, ker je kritika velikih članic zmeraj povezana z določeno stopnjo tveganja. “Za večino je potrebno dobiti glasove velikih članic, ta pa je lahko pri preveč ostri kritiki ogrožena,” je za avstrijski časopis povedal Luif.
Othmar Karas, vodja avstrijskih poslancev ljudske stranke in podpredsednik politične skupine evropskih ljudskih in krščanskih strank v evropskem parlamentu (EPP-ED), Sloveniji kljub “ameriškemu seznamu želja za Kosovo” še naprej zaupa. Prepričan je, da je zanjo najpomebnejše, da doseže enotno stališče EU, “pri tem pa je tudi potrebno poznati stališča drugih”. Karas se strinja, da je predsedovanje za Slovenijo naporno, vendar do zdaj ni bilo zadeve, ki je ne bi zmogla. Poslanec Johannes Voggenhuber iz politične skupine Zelenih ima drugačno mnenje, saj slovenskemu predsedstvu očita “grobo zlorabo položaja”. Protokol o pogovorih z ZDA o Kosovu po njegovem mnenju kaže, da je Slovenija podrejena ZDA, to “je izredno nesramna demonstracija odvisnosti in lojalnosti”.
Hannes Swoboda, vodja avstrijskih poslancev socialdemokratske stranke in podpredsednik politične skupine socialistov v evropskem parlamentu (PES), slovensko predsedovanje ocenjuje kot “nespektakularno”. Kot je povedal za Standard, je Slovenija nalogo v primeru Kosova in Srbije “kar dobro opravila”. Nima pa na voljo veliko tem, ki bi jih lahko zaključila, zato je predsedstvo, ki bo teme posredovalo v nadaljnjo obravnavo. Swoboda opozarja, da ima Slovenija na voljo premalo kadrov. “Vse se koncentrira na zunanjega ministra Dimitrija Rupla,”, ugotavlja avstrijski poslanec.
Standard članek zaključuje z ugotovitvijo, da se je vlada Janeza Janše tudi doma znašla pod pritiskom. Zaradi očitkov novinarjev o cenzuri se je ta “majhna država” znašla na naslovnicah mednarodnih medijev. Neposredne povezave to s predsedovanjem sicer nima, novinarji so večjo pozornost izkoristili za opozorilo na svoje težave.
Pred nekaj dnevi je Hannes Swoboda slovenskemu predsedstvu dal pobudo, kako bi svoje predsedovanje lahko obeležila s pomembnim podpisom, kar so lani recimo zelo uspešno izvedli Portugalci. Avstrijski poslanec ni zadovoljen z dokumentom o Zahodnem Balkanu, ki ga je evropska komisija pravkar objavila, zato Sloveniji predlaga, naj pripravi novo pogodbo za Balkan, ki se bo imenovala Ljubljanska pogodba. Ko zdaj v Bruslju govorijo o Zahodnem Balkanu, vselej omenjajo sklepe, ki so jih voditelji držav članic sprejeli na zasedanju v Solunu junija leta 2003. Če bi Sloveniji do konca predsedovanja uspelo pripraviti pogodbo, ki jo predlaga Swoboda, bi ta pogodba bila nova glavna referenca na vseh pogovorih o Zahodnem Balkanu in z njeno pripravo in sprejemom bi Slovenija lahko zelo učinkovito zaključila predsedovanje svetu EU in vlada bi za opravljeno delo dobila pomembno medaljo. Takšne medalje pri oceni predsedovanja posamezne članice največ štejejo.
Ja, ampak glavni svetovalec vlade za Zahodni Balkan je nek mulo v srednjih dvajsetih, Janša se pa pozna z njegovim atom.
Slovenski politiki so pac konjusarji – svako jutro jedno jaje – ko pa je treba pokazati svoja jajca , se pa praskajo po glavi…
Jodlarji pa naj kar blekajo…………
Tezko je oceniti ali lahko neenotnost zunanjih politik v tako nedefinirani tvorbi, kot EU v resnici je (skupek postmodernih nacionalnih držav s primesmi fevdalne ureditve in pragmaticno demokracijo za izginjajoči srednji druzbeni sloj), pripisemo bolj ali manj uspesnemu predsedovanju majhne drzave, ki nima dejanske moci uveljavitve svojih vizij (oziroma njihovih nians). Kritika predsedovanja je kvecjemu kritika velikim, ki odločajo in poskusajo iskati kompromise tam, kjer se jih najti ne da (pricakujejo, da jih najde nekdo tretji? seveda ne.).
Najbolj zabavno se mi zdi tukaj omenjanje Rupla; pa ravno na njem, da se vse skupaj koncentrira!
Da smo zadevo glede Kosova se koliko solidno opravili, je treba za mnenje vprasati Srbe, nase “vekovite prijatelje”, ki nam ne bodo nikoli oprostili, da se je to zgodilo ravno v casu nasega predsedovanja.
Naslednja “solidno opravljana naloga”, ki se nam zna zgoditi v aprilu je srecanje predsednikov vlad in drzav EU in Latinske Amerike v Limi. Kako naj zunanji minister, ki ga zanimajo predvsem bogati, posveti dovolj svojega casa, energije in pameti problemom, ki jih imajo siromaki? In to ne glede na visoke stopnje gospodarske rasti v drzavah Latinske Amerike in prizadevanj EU drzav, da bi res imele kaj od tega sodelovanja. Razvojna pomoc je se ena priloznost, ki je ta vlada ni znala in je ne zna izkoristiti.
Ljubljanska pogodba za Balkan? Kaj pa naj bi pisalo v njej?
Predlagatelj Ljubljanske pogodbe evropski poslanec Swoboda pravi:
“Poročilo Evropske komisije o napredku zahodnobalkanskih držav le našteva že začete iniciative EU v regiji, žal pa manjka odločitev komisije o vseobsegajoči ekonomski in socialni strategiji,” je ocenil Swoboda. Na Balkanu se je po njegovih besedah potrebno posvetiti masivni gradnji infrastrukture, še posebej v energetiki in prometu. Poskrbeti je treba za izobraževanje, raziskave in razvoj. Po njegovih besedah bi morali v okviru intenzivnega regionalnega sodelovanja pospešiti ekonomsko obnovo in ustvarjanje novih delovnih mest. “Vse to bi zmanjšalo negativno razpoloženje v regiji in krepitev nacionalizma,” pravi avstrijski poslanec evropskega parlamenta.