TE Šoštanj se je morala ukloniti lastniku

Termoelektrarna Šoštanj je ena najpomembnejših elektarn v Sloveniji, pridobi namreč tretjino vse električne energije v Sloveniji. Je tudi zanesljiv vir, ker kuri domači premog in še od vremenskih razmer, recimo od vodostaja rek, njena proizvodnja ni odvisna. Je pa ta elektrarna že precej zastarela, zato potrebuje nov blok, da bo lahko še naprej zanesljiv vir za domače porabnike. Za gradnjo šestega bloka, ki bo tudi precej bolj učinkovit, torej bo mogoče od enote pokurjenega premoga pridobiti bistveno več električne energije kot zdaj, je TE Šoštanj že dobila posojilo od Evropske investicijske banke v višini 350 milijonov evrov. Ta investicija je potrebna tudi zato, ker v Sloveniji zelo primanjkuje virov, poraba električne energije pa narašča. V Sloveniji primanjkuje elektrarn z močjo 1000 megavatov, opozarja profesor Ferdinand Gubina. To je tretjina moči vseh sedanjih elektrarn v Sloveniji.

Vodstvo TE Šoštanj je očitno želelo svojo investicijo pospešiti in zaslužiti dodatni denar, zato se je odločilo del elektirčne energije prodati na trgu, za najbolj ugodno ceno. Dovolj jim je bilo očitno cincanja in političnih igric v okviru Holdinga slovenske elektrarne. Holding kot 100-odstotni lastnik od TE Šoštanj namreč zahteva, da vso električno energijo proda njemu. Dobiček kot posrednik seveda hoče pobrati on in si popraviti bilanco, ker mora na podlagi več letnih pogodb distribucijskim podjejem prodajati veliko cenejšo električno energijo, kot je na trgu, saj vodstvo hodlinga ob sklepanju pogodb ni računalo na podražitev energije, kar je predsednik uprave v javnih izjavah tudi priznal. Na koncu je vendarle zmagal holding in TE Šoštanj bo vso elektriko prodajala njemu.

Za oskrbo odjemalcev v Sloveniji z električno energijo to pomeni negotovost, saj bo na voljo manj denarja za gradnjo novega bloka v Šoštanju. Njegova gradnja, ki tudi zaradi visokih okoljskih standardov ni poceni, se bo vlekla. Napoved, da se bo holding kmalu preoblikoval v koncern, kar napoveduje gospodarski minister, gotovo ni čarobna palica, ki bi pospešila investicije in pričarala dodatni denar. Holding ima sicer že ves čas seznam projektov, ki jih namerava izvesti, vendar to ni dovolj. Takšne gradnje se načrtujejo več let, ne čez noč, ko se politika spomni, da bi spet izvedla kakšno reorganizacijo.

Holding gradi elektrarne na spodnji Savi, vendar je to premalo, da bi lahko zagotovil zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo. Na evropskem trgu je elektrika sicer na voljo, a po zelo visokih cenah, poleg tega jo je treba transportirati v Slovenijo, zmogljivosti daljnovodov pa so omejene. Najboljše povezave ima slovenski elektroenergetski sistem s Hrvaško, vendar pa na Balkanu ni več na voljo presežkov energije, ker so Bolgari morali zapreti dve jedrski elektrarni. Holding slovenske elektrarne je tam najprej kupil lastno elektrarno, letos pa se je odločil za prodajo, s tem se je seveda odpovedal lastnemu viru za proizvodnjo električne energije.

Po slabih sedmih letih od ustanovitve se holding še zmeraj obnaša kot posrednik in preprodajalec električne energije, ki hoče čim več zaslužiti. Še zmeraj deluje kot političen projekt, za katerega nihče doslej ni znal prepričljivo pojasniti, zakaj so ga ustanovili.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “TE Šoštanj se je morala ukloniti lastniku”
  1. darja je rekel/rekla:

    Teš in HSE še vedno brez dogovora

    Direktor Teš Uroš Rotnik je povedal, da HSE zahteva od Teš prodajo elektrike pod tržno ceno, kar pa je za podjetje nesprejemljivo.

    Rotnik je dejal, da je ta pogoj HSE za družbo nesprejemljiv, saj bi tako ogrozili izgradnjo bloka šest, ki je slovenski strateški energetski projekt. Po Rotnikovi oceni ta projekt ne bo ogrožen, če bodo uspeli še naprej prodajati elektriko po tržni ceni, v nasprotnem pa čaka Teš “črna prihodnost”, saj bi jo bilo treba potem dokapitalizirati. Dokapitalizacija družbe pa ni predvidena.

    http://www.siol.net/gospodarst.....ovora.aspx

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 19. november 2009 

Medtem ko v Sloveniji vlaganja v razvoj tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije niso prednostna naloga, vse več uveljavljenih, pa tudi novih majhnih energetskih podjetij v Evropi ugotavlja, da je to obetavna tržna niša. Šest evropskih podjetij je posebej uspešnih in so v svetovnem vrhu, je pokazala analiza o vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj v letu 2008, ki jo je predstavil evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik.
Vseh šest – med njimi je kar pet nemških – je [...]

darja, sreda, 6. januar 2010 

Devet evropskih držav namerava dograditi visokotehnološko energetsko omrežje. V desetih letih naj bi na morsko dno položili kable in vzpostavili omrežno infrastruktura za prihodnjo oskrbo z električno energijo, saj več severnoevropskih držav načrtuje velike vetrne elektrarne na odprtem morju. Novo omrežje pod morjem bo te elektrarne povezalo med seboj. Josef Auer, analitik pri DB-Research, je za Spiegel povedal, da je to evropski odgovor na propadli podnebni vrh v Københavnu. Projekt je ocenjen na 30 milijard evrov.
Novo omrežje bo omogočilo tudi [...]

darja, četrtek, 23. april 2009 

Holding Slovenske elektrarne (HSE) se je odzval na “tržno nekorektno postopanje Gen-I”. Po njegovem mnenju ni treba biti izjemen ekonomist, da bi lahko izračunali, da so cene, ki jih ponuja Gen-I, vsaj za 10 odstotkov nižje od trenutnih cen na trgu. Če bi oziroma bo k Gen-I pristopila četrtina ali tretjina vseh odjemalcev, bi oziroma bo Gen-I utrpel več milijonsko škodo, trdijo v HSE in sprašujejo, kako dolgo bo lahko nosil breme takšne izgube. “Najbrž bi odpovedal ponudbo, spremenil cene [...]

darja, petek, 5. februar 2010 

Leto 2009 je drugo zapored, ko je bilo v EU glede na instalirano moč dograjenih več elektrarn za izrabo obnovljivih virov energije kot elektrarn na fosilna in druga goriva, ugotavlja evropsko združenje za vetrno energijo (EWEA). Leta 1995 je delež vetrnih elektrarn, elektrarn za izrabo sončne energije, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso po instalirani moči med novimi elektrarnami znašal 14 odstotkov, lani pa 61 odstotkov. Samo za postavitev vetrnih elektrarn so investitorji lani porabili 13 milijard evrov, je na konferenci [...]

darja, torek, 15. september 2009 

V Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) bi morali konec letošnjega leta prenehati kopati premog. Vlada je ocenila, da je to prezgodaj, zato je njena delegacija pod vodstvom generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača odšla v Bruselj, da bi evropsko komisijo prepričala, naj kopanje premoga v tem rudniku dovoli še do konca leta 2012. Dovoljenje evropske komisije vlada za to podaljšanje potrebuje, ker je financiranje izkopa in zapiralnih del RTH v skladu z evropskimi predpisi državna pomoč.
Premog iz [...]