Nemški elektroenergetski velikan E.on napoveduje, da bo prodal dobrih 10 tisoč kilometrov visokonapetostnega elektroenergetskega prenosnega omrežja in več elektrarn. To predlaga evropski komisiji, ki proti njemu vodi obsežno preiskavo zaradi sumov kartelnega dogovarjanja. Če bo komisija te sume potrdila, mu grozi kazen več milijard evrov. Konec januarja je komisija E.on že oglobila za 38 milijonov evrov, ker je ugotovila, da so v podjetju med preiskavo maja 2006 zlomili pečat. Johannes Laitenberger, tiskovni predstavnik evropske komisije, je včeraj potrdil, da se komisija s podjetjem E.on dogovarja. Ni pa želel povedati, ali bo komisija postopke ustavila, če bo E.on prodal omrežje in nekaj elektrarn.
Evropska komisija je lani septembra objavila sveženj ukrepov za povečanje konkurenčnosti na trgu z električno energijo in plinom. V njem med drugim predlaga lastniško ločitev podjetij, ki imajo v lasti omrežje za prenos električne energije in plina, od podjetij, ki imajo v lasti elektrarne oziroma uvažajo plin. Kot alternativno možnost komisija državam članicam predlaga ustanovitev neodvisnega regulatorja, ki bi skrbel za nediskriminatoren dostop novih ponudnikov do omrežja in za konkurenco na trgu. Skupina osmih članic EU, na čelu katere sta Nemčija in Francija, temu predlogu ostro nasprotuje. Nemci so kot kompromis celo pripravili tako imenovano tretjo možnost, to je organizacijsko ločitev med proizvodnjo in prenosom, da elektroenergetskim podjetjem omrežja in elektrarn ne bi bilo treba prodajati. Zaradi tega nemški mediji poročajo, da je E.on s svojo ponudbo evropski komisiji kanclerki Angeli Merkel “skočil v hrbet”.
E.on napoveduje, da je pripravljen elektroenergetsko omrežje, regionalne in lokalne daljnovode namerava obdržati, prodati podjetju, ki ni zainteresirano, da bi imelo v lasti tudi elektrarne. Tekmecem pa je E.On pripravljen prodati elektrarne s skupno močjo 4.800 megavatov, to je priključna moč petih velikih jedrskih elektrarn oziroma približna petina E.onovih proizvodnih zmogljivosti. Za omrežje bi E.on lahko dobil dobro milijardo evrov. Cena je po oceni izvedencev pomemben razlog, da se ni odločil počakati na končni dogovor med državami članicami EU v Bruslju. Če bo sprejeta odločitev o obveznem lastniškem ločevanju med proizvodnimi in prenosnimi podjetji, utegne zaradi prisilne prodaje cena nemških omrežij občutno pasti, še bolj verjetno je, da se E.on s prodajo želi znebiti stroškov za obnovo omrežja, ki je po oceni zvezne agencije za elektroenergetsko omrežje precej zastarelo in dotrajano. Tudi ena jedrska elektrarna je po oceni izvedencev vredna vsaj milijardo evrov. E.on torej lahko pričakuje kupnino več milijard evrov, ki bi jo najverjetneje investiral v tujini.
Tečaj E.onove delnice
vir: handelsblatt.com
E.on skupaj s podjetji RWE, Vattenfall in EnBW obvladuje 80 odstotkov nemškega trga z električno energijo. Le v Vattenfallu so za Spiegel pojasnili, da prodaje svojega omrežja ne izključujejo, vendar preučujejo tudi druge rešitve. V RWE so zatrdili, da svojega omrežja ne bodo prodali, ker zagotavlja “zanesljivo oskrbo”. Ob tem je predsednik uprave Jürgen Großmann ravnokar izjavil, da Nemčiji že letos poleti grozijo izpadi elektrike, kar so izvedenci razumeli kot pritisk na dvig cen in podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn. V EnBW prav tako vztrajajo, da o prodaji svojega elektroenergetskega omrežja ne razmišljajo. Handelsblatt pa poleg tega navaja besede neimenovanega konkurenta, da je E.on s svojo ponudbo panogi storil medvedjo uslugo, saj je zapustil enotno protibruseljsko fronto.
Med kandidati za nakup omrežja in elektrarn od podjetja E.on se omenja ruski Gazprom, saj je že večkrat dal vedeti, da bi rad prišel na nemški trg. Poznavalci dodajajo, da ima denarja za nakup dovolj, ga pa skrbi nemški regulator trga. Dovolj denarja imajo tudi finančni skladi, te je posredno z besedami, da “kupec naj ne bi bil elektroenergetsko podjetje”, omenil sam E.on. V vladi pa so po poročanju Spiegla že dali vedeti, da je treba poskušati poiskati domačega kupca. Država za nakup in sanacijo omrežja nima dovolj denarja.
...
in kaj bi se zgodilo, če bi dejansko ne našli domačega kupca in bi ruskemu Gazpromu uspelo priti na nemški trg? Kako bi situacija izgledala v očeh evropske komisije?
Lep vikend, Lucija
Lucija, evropska komisija je v svežnju za ločitev podjetij, ki ga je predstavila septembra lani, že predlagala tako imenovano klavzulo Gazprom, s katero v bistvu skuša preprečiti ruskemu gigantu vstop na evropski trg. S to klavzulo namreč zahteva, da morajo podjetja iz nečlanic EU, ki želijo investirati v EU in kupovati elektro in plinska podjetja v EU, zagotoviti lastniško ločitev med proizvodnjo in prenosom elektrike in plina.