Nokia razburila še Romune

Nova oblika suženjstva je nemški časnik Süddeutsche Zeitung naslovil članek o delovnih razmerah v tovarni v Romuniji, kamor je finska Nokia preselila proizvodnjo iz nemškega Bochuma. V njem piše, da namerava Nokia za romunske delavce uvesti od 60- do 70-urni delovni teden, zaradi česar v romunskem sindikatu Cartel Alfa pravijo, da uvaja novo obliko suženjstva. Delovni teden je v Romuniji po zakonu 48 ur, opozarja sindikat. Če bi Nokia upoštevala to omejitev, bi morala zaposliti več delavcev. V Nokii izjave predstavnikov sindikata ostro zavračajo. Tiskovna predstavnica koncerna trdi, da Nokia povsod po svetu dosledno spoštuje zakon in delovnega tedna ne podaljšuje čez predpisano mejo.

Nokia v Romuniji ne uvaja nič novega, delavci v tovarnah, ki so jih postavila tuja podjetja na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem in drugih vzhodnoevropskih državah že ves čas delajo bistveno več ur kot delavci v Nemčiji, Franciji, Italiji, na Švedskem, Finskem oziroma v državah, od koder prihajajo lastniki teh podjetij. Sindikat je nezaželen. To je vodstvo Nokie tudi takoj povedalo delavcem v Romuniji. Čeprav se Nemci zdaj razburjajo in obtožujejo Nokio, počnejo nekatera njihova podjetja v vzhodnoevropskih državah povsem enako.

Eden od glavnih razlogov za preselitev proizvodnje je nižja cena delovne sile. Ker nižje plače niso dovolj – v Nokii v nemškem Bochumu menda stroški za zaposlene znašajo le 5 odstotkov vseh stroškov -, stroške znižujejo še na druge načine. Kakor so v Mednarodni organizacijo za delo (ILO) leta 20o5 ugotovili na podlagi analize v več takšnih tovarnah, marsikje sploh ne priznajo nadur, tekoči trak dela noč in dan vse dni v tednu, zaposleni imajo bistveno manj dopusta kot na zahodu, pa še vedno morajo biti v pripravljenosti, božičnice ali 13. plače ne poznajo. Večinoma so tiho, ker so zadovoljni, da sploh imajo zaposlitev.

Tudi v kraju Jucu, kjer je Nokia postavila novo tovarno za proizvodnjo mobilnih telefonov, so zlasti mladi veseli, saj je služb tam tako rekoč ni. Sociologinja, ki je pravkar zaključila študij, recimo računa, da bi lahko dobila plačo 400 evrov na mesec, računalniški programer 500 evrov, voznik, ki je že zaposlen, dobi menda 100 evrov plače na mesec. Do zdaj je Nokia v tovarni v Jucu zaposlila 350 ljudi, do konca 2009 namerava število zaposlenih povečati na 3500.

Nokia je tovarno v Bochumu pred leti odprla predvsem zato, ker je dobila od nemške države pomoč za odpiranje novih delovnih mest. Tudi francoski Revoz je od slovenske vlade zahteval državno pomoč in leta 2004 dobil 40 milijonov evrov za projekt novega vozila.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Nokia razburila še Romune”

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 17. september 2009 

Nemški BSH je z blagovnima znamkama Bosch in Siemens vodilni proizvajalec bele tehnike v Evropi. V svetu je za ameriškim Whirlpoolom in švedskim Electroluxom na tretjem mestu. Številnih znanih podjetij, kot sta recimo nemški AEG in italijanski Zanussi, že nekaj let ni več, so samo še blagovne znamke v lasti velikih koncernov. Potrošniki imajo na voljo še aparate nekaterih družb iz držav s cenejšo delovno silo, kot je recimo turški Beko. Danes pralni stroj v trgovini ni za 30 in [...]

darja, torek, 21. april 2009 

Večinski delničar novomeškega Laboda se je odločil družbo likvidirati. Za Elkroj so lastniki prav tako pred kratkim ugotovili, da nima prihodnosti, enako lastniki kamniškega Svilanita. V Muri so napovedali, da je 900 zaposlenih preveč, da potrebujejo dokapitalizacijo in da je nasploh prihodnost družbe negotova. Menedžerjev in lastnikov, ki za slovenska tekstilna podjetja ne vidijo prihodnosti, češ da drugod oblačila šivajo ceneje, še nihče ni vprašal, zakaj se nemški modni hiši Escada izplača imeti razvojni in tehnični oddelek v Gornji Radgoni, [...]

vojko, petek, 13. november 2009 

Pred skoraj natančno dvema mesecema je v Gorenju izbruhnila spontana stavka, nekako teden dni kasneje je postalo jasno, da gre Mura lahko samo še v stečaj. Med 28 in 12 tisoči evrov dodane vrednosti na zaposlenega je velika razlika, a bolj količinska kot kakovostna. Podjetje z drugo že predvčeraj ni imelo možnosti obstati, Gorenje s prvo je nemara že danes, zanesljivo pa jutri ne bo več imelo. Tistim s 400 in 500 evri plače na mesec se zdi, da bi [...]

darja, torek, 10. marec 2009 

Nemčija, največja gospodarska partnerica slovenskega gospodarstva, je zelo odvisna od izvoza. Od naročil nemških podjetij pa je v največji meri odvisno, ali imajo slovenska podjetja dela, ali lahko plačujejo zaposlene in državi plačujejo davke in prispevke, ta pa s tem denarjem financira šolstvo, zdravstvo, javno upravo, policijo, izplačuje pokojnine in nadomestilo za brezposelnost, socialno pomoč, financira druge javne dejavnosti. Če Nemci svojih izdelkov nimajo kam prodati, slovenskim podjetjem ne pošiljajo naročil. Nemški izvoz pa je januarja spet upadel – že [...]

darja, ponedeljek, 26. oktober 2009 

Stroški dela na zaposlenega so se lani v Sloveniji zvišali za 7,2 odstotka – na 2002 evra, ugotavlja statistični urad. Toliko mora delodajalec vsak mesec za vsakega zaposlenega zagotoviti za plačo, socialne in druge prispevke. Od 2002 evra znaša dobrih 83 odstotkov ali 1660 evrov plača, ki jo dobi zaposleni na račun, je še pokazala statistika. Ta plača je seveda povprečje plač v vseh dejavnostih in na vseh delovnih mestih, od najmanj do največ plačanih.
Statistični urad je ugotovil, da so [...]