Potem, ko je komisija za preprečevanje korupcije 30. januarja izdala načelno mnenje št. 119 o ravnanju detektiva, ki je za svoje naročnike pridobival informacije v nasprotju z zakonom, je obravnava na delovnem sodišču v Kopru pokazala še več skrb zaskrbljivih dejstev. Ob izredni odpovedi pogodbe o moji zaposlitvi sta namreč priči, detektiv Ljubo Trbižan in direktorica Primorskih novic Suzana Vrabec Zornada, izpovedali, da je detektivske storitve naročila odvetniška pisarna Matoz in ne delodajalec.
Z zapisnikom obravnave sem seznanila komisijo, ki je svoje ugotovitve o razlogih za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov posredovala organom odkrivanja in pregona. O tem je obvestila tudi detektivsko in odvetniško zbornico, obvestila pa v vednost poslala varuhinji človekovih pravic, komisiji državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter ministrstvu za pravosodje.
Komisija je ob tem med drugim zapisala:
Delovna zakonodaja in sodna praksa sicer omogočata, da lahko delodajalec nadzoruje delavca, kadar ima upravičene razloge za sum, da krši pravila delovnega razmerja. Za ta namen lahko pogodbeno najame zasebnega detektiva, vendar mora biti nadzor v vsakem primeru zakonit, tako kot v Sodbi VIII Ips 217/2003 opozarja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Zato delodajalec ali katerikoli naročnik detektivske storitve ne more na detektiva prenesti več nadzora – detektiv pa tega ne bi smel sprejeti – kot je dovoljeno po Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD). Podatki, ki so jih v vašem primeru zbirali (obdelovali) detektiv, njegov naročnik in delodajalec, ne da bi vas o tem predhodno obvestili, kar je sicer zakonska zahteva 9. člena ZDD in področnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), so torej pridobljeni v nasprotju z zakonom (več o tem je Komisija zapisala v načelnem mnenju št. 119). Vaše osebne podatke, vključno s fotografijami, so nato uporabili proti vam v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komu vse sta detektiv in njegov naročnik, razen delodajalcu, posredovala vaše osebne podatke in fotografije, Komisija ni ugotavljala, ker za to nima pooblastil.
Glede samega naročnika nadzora, smo pristojne organe posebej opozorili na dejstvo, ki ga je pred Delovnim sodiščem v Kopru izpričala predstavnica delodajalca, da detektiva ni najel delodajalec, ampak odvetniška pisarna Matoz. Ta vas je kot kaže nadzirala že pred pričetkom postopka izredne odpovedi in vas tako »utemeljeno osumila«, da ste »zlorabila« bolniški stalež (Zapisnik Delovnega sodišca v Kopru, Opr. Št. Pd 306/2007, str. 4/7).
Gradivo, ki smo ga pregledali, kaže nasprotno. Primerjava datumov na detektivovi pisni 1″informaciji-78 o nadzoru oškodovanke (13.06.07) in Zapisnika o zagovoru v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (12.07.07) potrjuje, da je bil detektivski nadzor naročen in izvajan najmanj mesec pred postopkom izredne odpovedi. Po drugi strani Zapisnik Delovnega sodišča v Kopru potrjuje, da je delodajalec že takrat razpolagal z zdravniškim mnenjem, da imate v času bolniške neomejeno gibanje. Če bi imel delodajalec po pridobljenem mnenju zdravnika še vedno upravičene razloge za preverjanje, ali kršite pravila bolniškega staleža, bi to lahko opravil na primernejši način, na primer tako, da bi vas osebno povabil in zahteval pojasnila. Ob tem bi vas lahko opozoril, da bo vaše ravnanje med bolniško v prihodnje nadzoroval z detektivom, če bi seveda še imel razloge za nadzor. Tako bi lahko delodajalec in detektiv nadzorovala vašo bolniško, ne da bi pri tem kršila zakon in vaše ustavno zajamčene pravice.
S podatki, kakšne razloge, pooblastila in namen bi lahko imela odvetniška pisarna Matoz, da je proti vam naročala detektivski nadzor, zbirala in posredovala (obdelovala) vaše osebne podatke, Komisija ne razpolaga. Po našem razumevanju ustavnega položaja in zakonske ureditve odvetništva (glejte o tem, na primer, načelno mnenje Komisije, št. 116) takšno ravnanje, ko odvetnik brez pravne podlage in dejanskih razlogov naroča nadzorovanje in obdelavo osebnih podatkov posameznika, jih nato uporablja proti njemu, da na ta način doseže uspeh svoji stranki, ni dovoljeno, ampak je kvečjemu kaznivo po 154. členu KZ (zloraba osebnih podatkov). Da je takšen nadzor, s tako invazivnimi posegi v zasebnost, kot sta to v vašem primeru počela detektiv in njegov naročnik, prepovedan, potrjuje tudi državnotožilska praksa, na primer sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, kazenska zadeva Op. Št. Kt(O)4305/05-6-SU-ep z dne 12.06.2006. Upoštevajoč dejstvo, da je nadzor naročila odvetniška pisarna, ima navedeno po našem mnenju še posebno težo. Zato smo o tem obvestili pristojne organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.
