Nemci so med starimi članicami EU, ki so najbolj glasno opozarjali na naval delavcev iz novih članic EU, “ki njihovim državljanom po dampinškimi pogoji odvzemajo delovna mesta”. Mediji so bili polni poročil o Poljakih, ki na njivah pobirajo šparglje, o Poljakih v mesnicah, poljskih inštalaterjih, Poljakih, ki so za veliko nižjo plačo in brez socialnega zavarovanja pripravljeni prijeti za vsako delo. To je bilo v času, ko Nemčija imela visoko brezposelnost – 5 milijonov. Približno leto dni, odkar brezposelnost v državi pada, takšnih poročil ni več in Nemci so objavili podatek, da je med zaposlenimi v državi le 1 odstotek ljudi iz novih članic EU. Vsaj še do leta 2011 jih ne bo bistveno več, kajti do takrat – dokler predpisi EU to omogočajo – je Nemčija ohranila omejitve za zaposlovanje delavcev iz novih članic. Že ves čas pa Nemci lahko brez omejitev delajo v novih članicah Unije. In to možnost vse bolj izkoriščajo.
Na javni televizijski postaji ZDF so pokazali nemške delavce, ki so zaposleni pri nemških delodajalcih in gradijo vrstne hiše v Latviji, na obrobju glavnega mesta Riga. Nekateri delavci, ki zdaj gradijo v Rigi, so pred nekaj meseci podobne hiše gradili na Poljskem. V novih članicah EU iz Vzhodne Evrope je začelo primanjkovati delavcev, ker so množično odšli v tiste stare članice, ki so jim takoj omogočile zaposlovanje, – zlasti v Veliko Britanijo, na Irsko in Švedsko. Doma jim je zato začelo primanjkovati gradbenikov, inštalaterjev, mizarjev, tesarjev, pleskarjev. Zanimivo je, da Nemci v novih članicah delajo za vzhodnonemške plače z 10-odstotnim dodatkom za delo v tujini, kar znese od 1500 do 2000 evrov neto na mesec. Domača podjetja so menda dražja od nemških, ker so se v Latviji lani plače in cene nepremičnin izredno povečale. Nemški delavci priznavajo, da bi bili doma brez dela, saj podobnih gradenj zasebniki in javni sektor ne načrtujejo.
Latvija je lani imela več kot 10-odstotno gospodarsko rast, inflacija je bila 15-odstotna, zato nemška podjetja za razliko od domačih lahko ponudijo stabilne cene, celo gradbeni material in opremo nemški gradbeniki večinoma pripeljejo s seboj od doma, ker je tam ceneje kot v Rigi. Vrstne hiše, ki jih na obrobju gradijo Nemci, domači nepremičninski posredniki prodajajo za osnovno ceno 250 do 375 tisoč evrov. Kupujejo jih v glavnem mladi menedžerji in poslovneži, zanje so hiše, ki jih dogradijo “natančni Nemci”, enakovredne z avtomobilom znamke mercedes.
Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat si je precej Nemcev poiskalo delo tudi v starih članicah EU: 56 tisoč jih je zaposlenih v Avstriji, 54.100 v Veliki Britaniji, 52.400 na Nizozemskem in 50.900 v Franciji. Na dunajskem inštitutu za gospodarske raziskave WIFO recimo ugotavljajo, da v zadnjih letih ni razpisa, na katere se ne bi prijavil vsaj en Nemec. V turizmu je vse več sobaric in natakarjev iz nemških vzhodnih dežel, kjer je ponekod stopnja brezposelnosti še zmeraj nadpovprečno visoka, tudi 22-odstotna.
Tudi v novih članicah so po regijah velike razlike. Na zahodu in na območju prestolnice imajo praviloma visoko gospodarsko rast, nove industrijske komplekse, kamor so podjetja iz starih članic zaradi poceni delovne sile preselile proizvodnjo avtomobilov, gospodinjskih aparatov, čistil, sredstev za nego, dogradili trgovske centre, pralnice za nemške hotele in podobno. Tam službe ni težko dobiti. Povsem drugače pa je v vzhodnih regijah, ki so med najrevnejšimi v EU. Možnosti za zaposlitev ni, novih podjetij ni, na območju starih propadlih podjetij pa so razpadajoče stavbe. Na Poljskem je recimo popolnoma na tleh tudi območje ob Baltiškem morju, kjer so ljudje prej živeli od ladjedelništva. Zdaj tam ljudje, ki niso mogli oditi v katero od starih članic EU, živijo predvsem od socialne pomoči in od ilegalnega ribolova.
...
