Komisija ocenjuje, da je ozko grlo na področju zatiranja korupcije v Sloveniji še vedno naša policija. Ljudje se vedno bolj bojijo prijavljati korupcijo in podobna dejanja, pri čemer je, predvsem na lokalni ravni zaznati dosti več nenačelnega molka v okolju sicer znanih kršitvah. Kodeksi ravnanja, ki se popularno imenujejo etični kodeksi, še vedno niso dovolj priznani kot resno vodilo za ravnanje oseb na katere se nanašajo. Večina jih sploh ne pozna. Najbolj od vsega bode v oči zastarelost in neuporabnost kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, predvsem zaradi tega, ker se nanaša na zelo veliko število zaposlenih v javnem sektorju.
Drago Kos, vodja protikorupcijske komisije, med državnozborsko razpravo

Podpiramo sprejem posebnega apela pristojnim državnim organom, da namenijo posebno skrb za preprečevanje, odkrivanje in pregon pojavu korupcije v Republiki Sloveniji. Hkrati pa želimo tudi, da Državni zbor pozove vse državne organe in organe lokalnih skupnosti, da vložijo več truda v samo osveščanje ljudi o korupciji in njenem preprečevanju.
Dimitrij Kovačič, poslanec SDS, med državnozborsko razpravo

Seveda se samo po sebi zastavlja vprašanje zakaj nekdanji glasni govorniki boja proti klientelizmu danes ukinjajo, demontirajo že izpostavljene institucije, ki bi bile lahko uspešne pri tem tudi zato, ker je nepotizem in klientelizem kot sredstvo koncentracije politične in oblastne moči najučinkovitejše sredstvo za ohranitev tudi te oblasti, ki jo imate danes v rokah. In v pregledu za današnjo sejo lahko tudi sami vidite zakaj so bili na komisiji zavrnjeni številni amandmaji, ki bi naložil nekaterim državni organom da se s to problematiko bolj resno ukvarjajo. Sprejeti so namreč bili le štirje in to splošni sklepi, ki lahko pridejo prav tudi za primer poročanja o sajenju trave ali boju proti koloradskemu hrošču.
Dušan Kumer, poslanec SD, med državnozborsko razpravo

Z ozaveščanjem ljudi, obveščanjem ljudi o korupciji, o njenih nevarnostih in posledicah pa bo narejen največji korak k omejevanju ter preprečevanju korupcije.
Drago Koren, poslanec NSi, med državnozborsko razpravo

Korupcija je. To vemo vsi. Pa vendar se vsesplošno prepričanje o korupciji in podkupovanju v javnem sektorju nekoliko sicer umirja. Prav je, da se vzpostavlja takšna družbena klima, ki kaže na občutljivost ljudi in na sam pojav korupcije. Korupcija ni samoumevna in ni nekaj s čemer bi se morali kar sprijazniti.
Marjan Drofenik, poslanec SLS, med državnozborsko razpravo

Četrti sklep, to je res neverjetno. “Državni zbor Republike Slovenije poziva vse državne organe in organe lokalnih skupnosti, da vložijo več truda v osveščanje ljudi, da sta korupcija in njeno preprečevanje v prvi vrsti stvar posameznika in njegove odločitve.” Kaj bomo zdaj organizirali seminarje, male šole?
Anton Anderlič, poslanec LDS, med državnozborsko razpravo

***

Kot veste, je prišlo do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna. Jaz mislim, da je to v interesu javnosti, v interesu države, v interesu boljšega dela v prihodnje.
Dimitrij Rupel, zunanji minister, na RTVS

Da bi lahko identificirali osebo, ki je dokument nepooblaščeno posredovala novinarjem časnika Dnevnik, je MZZ pregledalo dohodne in izhodne telefonske klice v okviru telefonske centrale stacionarnega omrežja v MZZ. Podlaga za tako ravnanje je določena v tretjem in četrtem odstavku 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 46. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko obdelujejo, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Uslužbenci MZZ smejo uporabljati službene (stacionarne in mobilne) telefone za opravljanje službenih nalog, kar je določeno v Navodilu o uporabi službenega telefonskega omrežja in službenih mobilnih telefonov v Ministrstvu za zunanje zadeve. Pravno podlago za dosedanje aktivnosti v okviru notranjega nadzora je MZZ obrazložilo tudi državnemu nadzorniku za varstvo osebnih podatkov v okviru izvedenega inšpekcijskega nadzora. MZZ ocenjuje, da je bilo njegovo ravnanje v celoti skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. MZZ odločno zanika, da bi prisluškovalo telefonskim pogovorom uslužbencev MZZ ali morda celo novinarjem, da bi pregledovalo elektronsko pošto zaposlenih ali da bi kako drugače poseglo v osebnostne pravice uslužbencev MZZ ali tretjih oseb. Take navedbe so neresnične in zlonamerne.
iz sporočila za javnost Ministrstva za zunanje zadeve

Nihče ne ve, kaj so ti ljudje delali z računalnikom odkar so ga zasegli do takrat, ko ga bodo, ali so ga že, predali policiji.
Aleksander Čeferin, odvetnik, na PopTV

Policija ni bila na Ministrstvu za zunanje zadeve v tej pisarni, ki ste jo vi opisali, ni zasegla računalnika, ne preiskuje ta računalnik, ne pregleduje ga. Tukaj pišejo mediji, seveda jaz ne morem vplivati na to in tudi ne želim vplivati na to, lahko vam pa z vso odgovornostjo povem, predvsem javnosti, ker dvomim da bom tistega, ki je to trdil pred to prepričal; policija ni bila v tej pisarni in bila udeležena pri tem dogodku, ki ste ga vi opisali. To vprašanje morate seveda nasloviti na koga drugega in seveda osebno si zelo težko predstavljam kako lahko zasežeš računalnik, ki je tako ali tako last države. Tako ali tako last ministrstva in ne posameznika, ki dela v nekem organu. Vsi vemo kaj lahko delamo na računalnikih, kakšni so predpisi v zvezi s tem in izrecno je prepovedano nekatere stvari delati na službene računalnike. Nenazadnje, gospod poslanec vi ste bili državni sekretar in veste, da je prepovedano na službene računalnike delati privatne zadeve. To je prepovedano, vsaj v državni upravi.
Dragutin Mate, notranji minister, med državnozborsko razpravo

Glede na navedeno naju navdaja sum, da je med omenjeno preiskavo ali pa celo že pred njo prišlo do kršitve tajnosti pisem in drugih občil, pri čemer so bili protipravno nadzorovani telefonski pogovori ali klici novinarke Mete Roglič.
Meta Roglič in Miran Lesjak, novinarka in odgovornik urednik Dnevnika, v pismu državnozborski komisiji za nadzor obveščevalnih služb

Osnovno pravilo pa je, da vedno, ko se poraja sum storitve kaznivega dejanja, postopek vodijo za to pristojni organi. Ne more biti delodajalec tisti, ki vzame postopek v svoje roke.
Mojca Prelesnik, namestnica informacijske pooblaščenke, v izjavi za MMC RTVS

To je poseg v komunikacijsko zasebnost zaposlenega.
Rajko Pirnat, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, za Delo

Takšne informacijske zasebnosti ne pozna nobena država.
Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik, za Delo

Težko pa bi kogar koli obtožili, dokler za te obtožbe ni dokazov.
Janez Janša, predsednik vlade, v izjavi za javnost