Švicarski mali podjetnik Thomas Minder predlaga referendum proti pohlepu menedžerjev. “Podpisov ne zbiramo več na ulici, ker smo jih praktično že zbrali,” je povedal za Süddeutsche Zeitung. Na dan še zmeraj dobi več sto podpisov, pošiljajo mu jih bankirji, doktorji znanosti, gospodinje, uradniki, brezposelni, navadni delavci, je razložil za Spiegel. Overjenih ima že 90 tisoč od potrebnih 100 tisoč podpisov. Manjkajoče namerava zbrati do maja. Govori o podpisih za razpis referenduma za spremembo ustave. Njegov projekt ne bo odmeval le v Švici, saj postajajo visoke nagrade in odpravnine menedžerjev tudi v sosednjih državah vse bolj problematične. V Nemčiji so o tem razpravljali v parlamentu, po pretiranih plačah nagradah za mendžerje je brez zadržkov udrihala tudi kanclerka Angela Merkel. Prav proti pretiranim nagradam, “zlatim padalom”, kakor imenuje menedžerske odpravnine in dvomljivim “prevzemnim nadomestilom”, je svojo akcijo uperil Thomas Minder.
Ethos, švicarska fundacija za trajnostni razvoj, je objavila, da so se nagrade vodilnih menedžerjev v 20 največjih švicarskih podjetjih od leta 2005 do 2006 povečale za 17 odstotkov, zaposleni pa so lahko bili veseli, če so v istem času dobili za 2,5 odstotka višjo plačo. Thomas Minder zaradi tega predlaga, da bi delničarji na skupščini “vsako leto določili znesek za vse nagrade uprave in nadzornega sveta”. Odpravnine, premije in vnaprejšnje nagrade pa bi morali prepovedati. Delničarji bi lahko glasovali tudi elektronsko, prek elektronskih sporočil po mobilnem telefonu ali prek svetovnega spleta, ne bi pa bilo dovoljeno glasovati na podlagi pooblastil.
Thomas Minder je lastnik več kot 100 let starega družinskega kozmetičnega podjetja Trybol, ki ima 20 zaposlenih. Že dalj časa ga jezi, da menedžerji kljub temu, da podjetja, ki jih vodijo, zabredejo v izgube, dobivajo milijonske odpravnine in nagrade. Sodu je zbil dno stečaj letalske družbe Swissair marca leta 2002. Predsednik uprave Mario Conti je ob nastopu funkcije prejel 12,5 milijona evrov, ko je letalska družba kmalu zatem šla v stečaj, mu ni bilo treba vrniti niti evra, opozarja Minder. Zdaj Švicarje razburja banka UBS, čeprav je zaradi ameriške finančne krize že morala odpisati 16 milijard evrov slabih naložb in ni izključeno, da jih bo morala še več, so si vodilni za leto 2007 izplačali pet milijared evrov nagrad ali nič manj kot leto prej. Predsednik uprave banke UBS Marcel Ospel si je po Minderjevih podatkih v treh letih podvojil plačo na 24 milijonov frankov, kar pomeni, da na uro zasluži 13 tisoč frankov. To je 580-krat več, kot znaša v Švici minimalna plača. “Takšne plače so kraja podjetju,” se jezi Thomas Minder.
Pobudo za spremembe zakonodaje je objavil že 30. oktobra leta 2006. Takrat je povedal, da živi v 3-sobnem stanovanju, vozi se z avtom BMW M5, ki ima na števcu 310 tisoč kilometrov, mesečno plačo si izplača v višini 6000 frankov, “ker raje investira v podjetje”. V odboru za zbiranje podpisov ima starše, življenjsko sopotnico in dva zaposlena v svojem podjetju, zato so mu najprej očitali, da je pravi namen pobude zgolj reklama za lastno podjetje. Akcijo je plačal iz lastnega žepa in prek svojega podjetja. Formularje je objavil v dnevnih časopisih.
Pobudnik je prepričan, da bodo Švicarji na referendumu gotovo glasovali za odpravo “zlatih padal”. Za svojo pobudo ima tudi politično podporo socialdemokatske stranke in zelenih, pa še treh manjših strank. Na regionalni ravni ima podporo več skupin. Thomas Minder je sicer volivec desničarske švicarske ljudske stranke, ki jo vodi Christoph Blocher. Minder trdi, da njegova pobuda niti slučajno ni akcija levice, zelenih, socialdemokratov in brezposelnih.
Čeprav je referendum šele napovedan, je Thomas Minder s svojo pobudo že dosegel prve premike. Novartis (matična družba ljubljanskega Leka) je recimo sporočil, da po letu 2009 predsednik uprave Daniel Vasella v svoji pogodbi ne bo več imel klavzule, da mu v primeru prevzema družbe pripada odpravnina oziroma “zlato padalo” v višini 90 milijonov evrov.
Pobudniki referenduma so tudi že preverili, ali je njihov predlog uresničljiv. Njegovo besedilo je preverilo več profesorjev kazenskega prava in strokovnjakov za državno pravo. Če bodo Švicarji predlog za spremembo ustave potrdili, bo veljal le za podjetja s sedežem v Švici, ne glede na to, na kateri borzi kotirajo njihove delnice.
“Takšne plače so kraja podjetju,” se jezi Thomas Minder.
Dodajam:
Tudi generirajo inflacijo, znižujejo plače delavcev in OVIRAJO IN ZAVIRAJO RAZVOJ.
Tale pobuda drobnega švicarskega podjetnika pa že po malem načenja kapitalistične principe, ko se ne nagrajuje samo po delu oz. meritokratsko, ampak tudi (ali predvsem) po poziciji, ki jo zasedaš. Žal najbrž pri nas takšen referendum ne bi naletel na kaj dosti podpore, saj so ljudje svojega menežerja, ki si je s slovesom od Mercatorja “prislužil” obilen mošnjiček cvenka (da o prejšnjih cekinih ne govorimo), celo postavili za svojega “mestnega kralja”. In takihle brezobzirnih “sposobnežev” je v Sloveniji še kar nekaj…
[...] http://razgledi.net/blog/2008/.....#more-1686 [...]
Slovenija ni Švica. Pohlep je del tranzicijske kulture. Luknje, ne v siru, temveč v zakonih, so mikavne, v javnosti celo “oboževane”. Čeprav potem eni jedo sir, drugi pa samo sirove luknje. Človek spreminja tisto kar razume. Luknje v zakonih so slovenski hobi, ne problem. Žal!
Kilava kultura, kilava pravna država in kilava demokracija.