Če bi bila maturantka, bi me študij na primorski univerzi zelo mikal. Današnja tiskovna konferenca o novem programu Medijski študiji je tekla v prenovljeni palači Foresterija, v katero stopiš iz enega najlepših trgov – Titovega trga. Prostori Fakultete za humanistične študije in Univerze na Primorskem v Kopru so prežeti s tradicijo mediteranske kulture in sodobnih arhitekturnih rešitev, v zraku je vonj po morju, v akademskem okolju pa neverjetno sproščeno ozračje. Ko spregovorijo dekanja dr. Vesna Mikulič, prodekan in direktor Znanstveno raziskovalnega središča dr. Darko Darovec, koordinatorja programa dr. Sandra B. Hrvatin in dr. Peter Sekloča ter študent dveh programov humanistike Samuel Friškič o novi ponudbi fakultete in poti do nje, začutiš tisti dober pretok energij, ki se sproži po dobro opravljenem delu in prinaša rojstvo ter zagon novega.
Pobudo za medijske študije je najmlajši slovenski univerzi pred petimi leti dal starosta slovenskega novinarstva in komuniciranja, žal že pokojni dr. France Vreg. V Znanstveno raziskovalnem središču pod vodstvom direktorja in prodekana fakultete dr. Darka Darovca so v vsebino resno zagrizli, ob strokovni pomoči dr. Sandre B. Hrvatin iz ljubljanske FDV in prav tako umrlega dr. Andreja Pinterja program pripravili in v akademskem letu 2008/09 bodo v 1. letnik lahko sprejeli 40 študentov novega programa Medijski študiji.
Program, ki bo okolju čez tri leta ponudil diplomante medijskih študij, pokriva raznovrstne raziskovalne usmeritve in v širšem smislu zajema filozofske, etične, antropološke, jezikoslovne in kulturološke poglede na sodobne množične medije, oprt pa je predvsem na temeljna znanja komunikološke znanosti.
Osnovni cilj medijskih študijev je ponudba specifičnega študija, ki bo čvrsto umeščen v družbeni in akademski prostor na Primorskem, ki bo zadostoval potrebam po znanju s področja množičnih medijev in množičnega komuniciranja iz neposrednega družbenega okolja in ki bo v klasičen aparat komunikološke znanosti kot podlage za različne študije množičnih medijev integriral specifično humanistične vsebine. Ali kot je dejal Darovec, da bo večja humanistična usmerjenost počasi vplivala na slušatelje in javnost ter bo dobra novica morda le postala tržno blago. Gre za to, da medijski študiji lahko na ta način prispevajo k razumevanju specifičnega družbenega prostora v območju kulturnega stika, zlasti v smislu raznolikosti in raznovrstnosti spoznanj o sodobnih sredstvih sporočanja, ki nenazadnje določajo informiranost, kulturo potrošnje, oblikovanje osebne identitete, politične izbire ter vse pogosteje tudi ekonomske razsežnosti družbenega življenja, kakršne so trg delovne sile, reklamna in oglaševalska aktivnost …
Humanistika v novem študijskem letu ponuja osem univerzitetnih študijskih programov 1.s topnje (vsi po bolonjskem programu): Dediščina Evrope in Sredozemlja, Filozofija, Geografija, Italijanistika, Kulturni študiji in antropologija, Slovenistika, Zgodovina in medijski študiji. Študij je zasnovan tako, da omogoča široko izbirnost vsebin in kreativnost študentov. Že v prvem letniku so trije izbirni predmeti, v drugem in tretjem pa ob izbirnih predmetih vpisanega programa tudi predmeti drugih strok in področij. Fakulteta ima z mediji v prostoru podpisana tudi pisma o nameri, kar naj bi prineslo tako sodelovanje v praksi kot dodano vrednost za vse udeležence. Vsi programi omogočajo tudi nadaljevanje študija na podiplomskih programih, razen za medijske študije, ki je v fazi akreditacije.
...
Upam, da novice nikoli ne bodo tržno blago. Po evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ima vsak posameznik pravico do informiranja, to je skrajšano: do vseh informacij, ki jih potrebuje za svoje delovanje in odločanje (predvsem se to kaže kot možnost preverjanja).
Način, kako so novice uokvirjene in v kakšnem diskurzu so predstavljene, je tržno blago. Najbolj gledane so naravne nesreče, seks škandali, črna kronika, zakulisja iz življenja slavnih osebnosti. A ljudje ne kupujemo informacij (novic) kot takih, pač pa kupujemo kvazi pomembnost, kvazi relevantnost, kvazi možnost voajerstva, ki ga novica nosi s sabo.
Sicer je vsebina članka razveseljiva. Univerzi želim čim več medijsko izobraženih/pismenih intelektualcev
@barbara
Kako lahko nekdo, ki kritično secira stanje na obali, se spopada z neresnicami in pritiski, potem naredi tako osladen in puhel članek o nekem novem študiju, ki ga delajo nekateri odpadniki iz LJ, ki niso mogli uspeti tukaj, a sedaj bodo pa kar v Kopru? Zato ker je vse zavito v lep celofan, in ker brizga od pozitivne energije. Lepo je biti malo euforičen nad novostmi, vendar tak pristop je zgolj rahlo naiven. Nič nimam proti Primorski univerzi. Nasprotno. Želim ji vse naj. Le malo več kritične distance, prosim. Port parola je več kot dovolj vsepovsod, eno samo nategovanje ljudi “z velikimi dogodki”: uspehi podjetij, znanosti, športa, politike, zabave; svet pa se bolj prazni in napihuje v balon forme, brez vsebine, brez čistine…
Malo san žalostan…
plačani oglas? a ni potrebno to nekam v kot na majhno napisati?
saj se samo hecam. vonj po lavandi v najbolj onesnaženem (nadzorne meritve v okolju to neizpodbitno dokazujejo) ozračju v deželici, ki jo odrešujejo fakultete za medijsko izobražene državljane,.. prosim, brez slabih namenov sem se pohecal. rad bi videl kaj naravoslovnega, ne pa ekonomije in medijev in.. matematiko pa fiziko pa kemijo in predvsem biologijo z velikim B.
james
Tudi sama sem žalostna nad takim pisanjem, ki nima nobene distance. Žal izzveni popolna piarovska hvala, podobno kot pred kratkim ob odprju nove igralnice na Bernardinu. In prav takšne spodrsljaje je bilo vselej najti tudi v PN, za kakršnimi objokuje avtorica (zdajšne pa sploh niso vredne ogleda) – pravcato v novinarske prispevke zamaskirano piarovstvo, skregano z elementarnimi novinarskimi normami.
In kako bodo ……. citiram : Dediščina Evrope in Sredozemlja, Filozofija, Geografija, Italijanistika, Kulturni študiji in antropologija, Slovenistika, Zgodovina in medijski študiji…… konec citata
katerikoli od navedenih poklicev prinesli (dodali) novo(a) delovna mesta, ki bodo sama sebe vzdrževala in (morda celo ) ustvarjala nova delovna mesta.
Meni diši vse skupaj na proračunsko zaposlovanje in financiranje vseh teh silnih humanistov ….. z drugimi besedami, slovenski davkoplačevalci jih bodo plačevali.
In seveda bodo tej taisti humanisti postali zelo glasni, ko ne bodo uspeli dobiti službe rekoč …. država nam ne omogoča preživetja… poglejte, imamo univerzitetno diplomo… službe pa ne najdemo … to je nezaslišana krivica
Komentarji kažejo točno to, kar je bil namen pisanja. Dobra novica nam sproža dvom in sum, da gre za piarovstvo. Ko na tiskovnih konferencah , ki so pač piar sklicatelja in novinarji o njih pišejo pročila, Franci Matoz ali Ivan Simič na primer govorita, koga vse tožita, kdo vse je škodil njunemu dobremu imenu in obtožujeta krivega ravnanja vse okoli sebe, pa je vse “normalno”. Primorska univerza se razlikuje od drugih, manj je toga in hitro sledi potrebam okolja. Tudi pri naravoslovnih študijih. Zlasti pa je pomembno, da način študija omogoča pridobivanje humanističnega znanja, ki ga je možno dograditi s specialnimi znanji drugih fakultet.
barbara februar 5th, 2008 at 17:37 je rekla:
Primorska univerza se razlikuje od drugih, manj je toga in hitro sledi potrebam okolja. Tudi pri naravoslovnih študijih. Zlasti pa je pomembno, da način študija omogoča pridobivanje humanističnega znanja, ki ga je možno dograditi s specialnimi znanji drugih fakultet.
Če prav razumem bo ….diplomant medijskih študij, ki pokriva raznovrstne raziskovalne usmeritve in v širšem smislu zajema filozofske, etične, antropološke, jezikoslovne in kulturološke množične medije ….. svoje znanje dogradil z nekaj predavanji (recimo en semester) na fakulteti za farmacijo in se nato ustanovil svoje podjetje, kjer bo razvijal visoko kakovostna zdravila in jih uspesno prodajal po svetu zato, ker bo vanje tudi vnesel filozofske, antropološke, jezikoslovne in kulturološke izvedenke kemičnih spojin. In seveda bo odprl precej novih donosnih delovnih mest, ki se bodo sama vzdrževala in precej prispevala nazaj v državni proračun preko davkov.
Ali pa bo morda obratno. Z svojim kulturološko, jezikoslovnim, antropološkim ter filozofskim znanjem oplemenitenem z farmakološkim pogledom bo uspešno svetoval direktorju Krke kako naj naredi boljša zdravila oziroma, kako naj jih bolje proda.
Malo megleno mi vse skupaj deluje. Nekaj pa se bo zagotovo zgodilo. Slovenski davkoplačevalci bodo financirali šolanje diplomantom medijskih študij z dograjenimi s spacialnimi znanji drugih fakultet… tudi naravnoslovnih.
Zanimivo bo videti rezulat v praksi. Žal izkušnja ne bo poceni za državni proračun.