Se še spomnite Bleda in 26. avgusta 2007, tega vrhunca slovensko-hrvaškega reševanja nerešenih vprašanj v zadnjem letu dni? Ko Janez Janša in Ivo Sanader v popolnem sozvočju nista omenila niti ERC niti načela pravičnosti niti stanja na dan 25. junija 1991 niti slovenskega dostopa do odprtega morja in sta bila vendar oziroma prav zato videti zadovoljna sama s seboj in drug z drugim. Hrvaška je bila takrat očitno država, ki ima diplomatske stike s Slovenijo. Potem pa, kakor smo izvedeli včeraj od zunanjega ministra Dimitrija Rupla, nič več, vsaj na ministrski ravni ne.
Če je Rupel z očitkom Zagrebu, da se izmika vsem pobudam Ljubljane, hotel preusmeriti pozornost z neprijetne zgodbe o diplomatski zabeležki pogovora s predstavniki ‘po defaultu prijateljske države’ ZDA, mu je to nemara deloma celo uspelo. Ima pa zato en problem več. Njegove izjave v evropskem parlamentu namreč razkrivajo, da ima s svojo dvojno vlogo – slovenskega zunanjega ministra in predsedujočega sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose – precejšnje težave. Točneje, njegova težava je lahkotnost, s katero vlogi združuje.
Malce nenavadno je tako, da slovenski parlament in javnost o tem, da država nima odnosov z eno od sosed, slišita od Rupla v vlogi predsedujočega, ne da bi prej, veliko prej, to slišala od njega kot zunanjega ministra Slovenije. In to ne v obliki ‘obtoževalno-obžalovalne’ ugotovitve, da odnosov ni, ampak konkretnega seznama pobud iz Ljubljane, na katere Zagreb, kakor trdi Rupel, ni odgovoril.
Čedalje bolj verjetno se zdi, da sta zunanje ministrstvo in vlada sploh pričakovala, da bo Hrvaška v procesu pridruževanja EU bolj dovzetna za ‘popuščanje’ in da bo v tem okviru Slovenija predsedovanje ‘diskretno’ lahko izkoristila tudi za urejanje dvostranskih problemov. Podmeni sta bili kajpak napačni: hrvaško javno mnenje ni za ‘brezpogojno’ članstvo v EU, kakor je bilo slovensko (čeprav tudi ni tako odklonilno kot srbsko), slovenska diplomacija pa ‘diskretnosti’ ni sposobna.
Posledice bodo hude. Iz bolj ali manj ‘domačijsko-brambovskih’ strank sestavljena hrvaška koalicija bo imela po Ruplovi izjavi še manj volje in manevrskega prostora za dogovore, v Bruslju in Strasbourgu pa bo manj dobre volje in manevrskega prostora za Slovenijo. Rupel je resda naredil narobe skoraj vse, kar se je dalo, a ker pri tem ni bil sam, njegov odstop ali zamenjava ne bi ničesar prinesla.
Vojko,
mene ne skrbi toliko nepremišljeni Rupel. Niti jecljajoči Janša. Se zgodi. Kar me skrbi je splošno evropsko mnenje o predsedovanju Slovenije.
Ravno prejle sem si ogledal Odmeve, kjer je bil jasen splošen konsenz opozicijskih in pozicijskih, kako Slovenija vlada EU najmanj v redu in da EU nekako stoji za stališči Slovenije v zvezi z ERC. To je retorika, s katero nas pitajo že od začetka leta.
No pravi obrat “resnice” sem doživel s preklopom na HTV, kjer imajo malo zatem na sporedu oddajo Otvoreno. Tu so mi vsi v studiu (in gostja nemška poslanka v EU) dopovedovali, kako je v tej zgodbi Slovenija “ta grda” in kako je že vsem jasno v EU, da je predsedovanje Slovenije popolna blamaža. Razen Kacin (tudi gost) je predaval s piedestala puhlice, kako naj se Hrvaška pridružuje.
Kaj je res? Je predsedovanje Slovenije EU res blamaža? Naj začnem pred potovanjem pakirati rjave vrečke? Kot lahko prenesejo Amerikanci Busha, tudi jaz lahko prenesem klovne ala Rupel, Janša, Kacin … , ampak da pripadam “narodu nesposobnih” – to pa mnogo težje.
Predsedovanje je v vsebinskem smislu pravi uspeh, razen v tistem, najbolj opaženem, vsebinsko pa tudi najmanj pomembnem, to je na področju zunanje politike. Tu je več kot blamaža. Problem je dobro opisal vojko. Gre za lahkotnost s katero se zunanji minister in njegova ekipa lotevajo vsakega vprašanja. Te stvari sicer ne delajo nobene resne škode, povzročajo pa negativni odmev v medijih, javnosti in diplomaciji.
Na žalost pa bo Slovenija sojena predvsem po izjavah in dejanjih zunanjega ministra in ne po dobrem delu drugih. Niti predsednik (ki na evropskem parketu dela bistveno manj napak kot doma), niti drugi ministri in stotine ljudi, ki so vpeti v celotni mehanizem, ne morejo popraviti, dveh, treh “lahkotnih” stavkov in nepremišljenih dejanj zunanjega ministra.
V domačih diplomatskih krogih je vedno veljalo, da se vsi samo bojijo, kaj bo minister nepredvidenega povedal, ker je vedno nepripravljen, nevsebinski in predvsem poln sebe.
S svojo stalno prisotnostjo po osamosvojitvi je Dimitrij Rupel onemogočil, da bi se razvila normalna in učinkovita slovenska diplomacija. Poznavalci so to vedeli, splošni javnosti pa se je to razkrilo šele sedaj.
Kakorkoli, škoda ni tako velika kot se zdi in pomembno je, da bo predsedovanje za večno odplavilo navidezno veličino zunanjega ministra s kameljim plaščem.
@aaa
ni tako preprosto; Dors Pack, ki je, mimogrede, po svojih izrazito prohrvaških stališčih kar znana (ni naključje, da so jo povabili), je seveda zastopala nemške interese/stališča in ti so v primeru hrvaške jasni; kljub temu je gospa vsaj čisto na koncu z mimiko pokazala, kaj si misli o cirkusu na hrvaški televiziji. Ko je novinarka že n-tič poskušala zvleči Kacina, da bi tolkel po Ruplu in slovenskem predsedovanju, kar je v takem položaju za vse normalne evropske politike nepredstavljivo (vsaj tako norih politikov še nimamo, da bi na hrvaški televiziji tolkli po lastni državi), je vidno zavila z očmi, češ, kaj se pa greste.
Vojko,
dobro si zlozil…
Zanima me pa, le kdaj bo eden od cesarjev (ali pa oba – JJ oziroma DR) zaznal, da je nag.
Potrebno je mogoče še “ovrednotiti” gospo Doris Pack (čeprav nisem gledal, predvidevam , da je bila ona). Gospa je častni doktor Zadarskega sveučilišča, in dobitnica nagrade (edina?) Vučedolske golubice(karkoli že to je)..kot predstavnica EU parlamnta je tako neodvisna kot Kacin…
Vendar pa je res, da Rupel in posledično celotna slovenska vlada, delata takšen kikse, da to ni več za prebavit… čeprav smo že vsega navajeni po treh letih “treniranja”..iz dobljene pozicije, ko moraš biti samo tiho in čakati, ta kreten Rupel nekontrolirano blebeta…
Gospoda Rupla poznam še iz gimnazije, že takrat in vedno kasneje je bil vzvišen nad vsemi, sila pomemben, sila pameten itd. Z leti pa se vsakemu kvečjemu samo še slabša in Rupel (s svojo soprožnico) pač ni izjema. Seveda je slon v trgovini s porcelanom, robat in nediplomatski, dela poteze ‘za bogove’, ima svoje hudo zasebne interese in velike apetite, predvsem pa dobra jadra, da jadra kakor vete kaže. Kljub vsemu pa je treba vseeno vedeti, da so Hrvati tisti, ki nas Slovence od nekdaj ponižujejo, da so silni ‘prijatelji’, da pokajo od zavisti, ker smo jih v marsičem prehiteli in da jim sedaj še kako pride prav, da kažejo na grde Slovence, ki jim zapiramo pot v EU, kamor bi brez nas prišli zlahka (malo morgen). S tem seveda zakrivajo vso svojo balkansko nesposobnost, neorganiziranost, dejansko zaostalost in celo nezaželenos vstopanja v EU v vsaj nekaterih Croatia krogih, ker bi bilo potem konec balkaniade, ki jim je tako domača. Torej, krivda je na obeh straneh. Škoda le, da tudi premier ne seže kaj več kot do leporečnih besed, in je v tem primeru povsem nebogljen. Lahko je hvaležen, da predsedujemo EU, ker je to imeniten izgovor za nereševanje ključnih slovenskih problemov.
Pa bo že minilo, za vsako rit palca raste, so rekli naši dedki.
Pa lep diplomatski pozdrav v svetlo prihodnost…..
mejak, ki ni vrag temveč sosed (po Prešernu oz. naši himni) je takrat, ko pometaš pred svojim pragom. Ti pred svojim in sosed pred svojim. tega ne počnemo, torej ne pričakujmo od soseda tistega kar sami ne zmoremo. Več je krivde doma. Tudi slučajno se ne znamo vesti drugače od ostalih v ex. Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji, še več izgleda, kot da je bolj živa kot je kadarkoli do sedaj bila.
james
Pahor za MMC: Rupel je dober diplomat
Borut Pahor je v telefonskem pogovoru za MMC iz Bruslja dejal, da delo ministra Rupla ocenjuje kot pozitivno: “Če bi potegnili črto pod njegovo dosedanje delo, bi ga prav gotovo ocenili kot pozitivno. Je naredil stvari, poteze, ki bi jih mi, Socialni demokrati, naredili drugače, a na splošno lahko rečem, da je dober diplomat.”
Pahor je še poudaril, da ima Rupel mnogo izkušenj, da je dosegel priznanje samostojnosti Slovenije, da je bil zunanji minister ob vstopu v Evropsko unijo in Nato …, in dodal, da vsaj po njegovem mnenju afera z uhajanjem zaupnih dokumentov ni dovolj velika stvar, da bi zato odstavili ministra za zunanje zadeve med predsedovanjem EU-ju.
“To bi nam še bolj uničilo ugled, kot ga je ta afera. Sicer tudi objava teh dokumentov ni majhna stvar, a mislim, da ni dovolj pomembna, da bi se zaradi tega še dodatno izpostavljali,” je še povedal.
http://www.rtvslo.si/modload.p....._id=163950
@ Darja…
Kaj pa če Pahor s svojo prizanesljivostjo preprosto pripravlja teren za Dimitrija v novi vladi po volitvah?
Ali drugače, tudi Pahor je samo politik, in menda se tudi na vetrove dobro spozna.
Zgolj špekulacija. Kaj pa če je Pahor, dobil namige iz “central moči”, da je potrebno zaščititi zunanjega ministra, ker je to v interesu “ne vem že koga”. Kaj pa če je že izbran iz strani “kogar že”, da bo naslednji premijer, kot je bil to nekoč izbran JJ? Brez paranoje? Če kdo misli, da je realni svet to, kar vidi v medijih, si je sam kriv! Veliki zmeraj poskušajo voditi igre. To so zmeraj delali in zmeraj bodo. Igrati na več kart je za mojstre. To pa zagotovo niso ne JJ, ne DR, ne BP.
zaradi takih izjav bo Pahor izgubil volitve.
rupel je, vsaj kar se odnosov s sosedi tiče, en tak jelinčič na malo višjem nivoju. namenoma goji polvojno stanje s hrvati, saj to ustreza SDS, ker pač povprečnemu volilcu odvrača pogled od bistvenih stvari. no, jelinčiča bodo (so) počasi ljudje spregledal, rupla pa prav tako.
dajmo že enkrat Osamosvojiteljem spomenice in naj se zaboga spokajo v penzijo. vojna je mimo.