Morda je zaradi lažjega razumevanja potrebno še nekaj dodatnih komentarjev k teoriji vpliva zadolževanja Darsa in fizičnih oseb k lanski inflaciji v Sloveniji, ki sta jo postavila kolega Novak in Tajnikar. Morda je potrebno podrobneje predstaviti mehanizem morebitnega vpliva, da nam bodo stvari bolj jasne. Dejstvo je, da so se tako Dars kot fizične osebe v zadnjih letih močno zadolžile, kar se kaže v povečanju zadolževanja pri domačih bankah, predvsem pa v tujini. Denarja je tako načeloma več. Monetarna ekonomija nas uči, da če se količina denarja v obtoku poveča, se seveda dvigne raven cen. Enako velja, če se poveča hitrost kroženja denarja. Ampak če se je zadolženost Darsa in fizičnih oseb v lanskem letu tako močno povečala, kje se kaže ta presežek denarja? Katere cene naj bi se povečale? Splošna raven cen (CPI) ali cene posameznih proizvodov? In če, katerih proizvodov? In ali nam to lahko splošno pojasni lansko visoko rast splošne ravni cen v Sloveniji? Gremo po vrsti.
1) Je Dars prek povečanih naročil cestnim podjetjem posredno vplival na rast cen goriv in gradbenega materiala? Rast cen goriv je svetovni fenomen, kot smo lahko opazovali najmanj v zadnjih dveh letih. Prispevek Darsa k temu lahko da obstaja, vendar ne more biti značilen, saj se zaradi oligopolne strukture trga cene goriv pri nas določajo s cenovnim modelom, ki temelji na povprečenju gibanja cen nafte na mediteranski borzi, tečaja dolarja itd. O tem smo pred leti delali študije in ugotovili, da sam cenovni model za goriva ni inflatoren.
2) So se plače v gradbeni dejavnosti lani drastično povečale? Ne, nominalno so porasle za 8.2%, realno pa za 2.4% (Nov07/Nov06). Torej gradbeni delavci niso mogli povečati agregatnega povpraševanja in dvigniti splošne ravni cen.
3) Kaj pa fizične osebe? Če so se lani močno zadolžile za stanovanja in avtomobile, bi se to moralo poznati pri ceni stanovanj (na cene avtomobilov pa, ker je naš trg price taker, to ni moglo imeti vpliva). So se cene stanovanj lani drastično povečale in dvignile splošno raven cen? So malce narasle, vendar manj kot prejšnja leta (prosim, preverite sami na http://www.slonep.net/).
4) Če so se fizične osebe zadolžile za stanovanja in avtomobile, bi se jim moral zmanjšati njihov razpoložljiv dohodek zaradi odplačevanja kreditov, torej bi morala gospodinjstva načeloma trošiti manj drugih dobrin (razen stanovanj in avtomobilov). Razen seveda, če so se njihove plače (ali drugi dohodki) lani drastično povečale in s tem povečale njihov razpoložljivi dohodek bolj, kot se jim je zmanjšal zaradi odplačevanja kreditov. Statistika pravi, da plačnega šoka ni bilo. V predelovalnih dejavnostih so se lani (Nov07/Nov06) neto plače nominalno povečale za 9.8%, realno pa za 3.9%, v trgovini enako, v finančnem posredništvu za 0.3 odstotne točke bolj, v javni upravi pa za 0.3 odstotne točke manj (preverite sami na statističnem portalu http://www.stat.si/pxweb/Datab….._place.asp).
5) Je torej rast plač pognala agregatno povpraševanje v višave in s tem dvignila splošno raven cen? Sindikati se s tem ne bi strinjali, sicer ne bi napovedovali stavk zaradi bojda razvrednotenja plač z inflacijo. Ne, realne plače zgolj sledijo rasti produktivnosti. Če bi plače poganjale našo inflacijo, bi se to moralo poznati najprej v hitri rasti stroškov dela, nato pa v rasti cen proizvajalcev. Vendar se nič od tega lani ni zgodilo (glejte prejšnji prispevek ali pa preverite sami na statističnem portalu).
6) Tudi če bi – zgolj hipotetično – rast plač poganjala slovensko inflacijo v lanskem letu, zakaj se to ni pokazalo v enakomerni rasti cen vseh proizvodov, ampak so k inflacijskemu pospešku 80-odstotno prispevale prav cene hrane in energentov (tako kot povsod po svetu)? Zakaj bi slovenski državljani lani kupovali več hrane in energentov, če pa so se zadolževali za nepremičnine in avtomobile?
Zato Novak-Tajnikarjeva teorija ne zdrži. Bom pa zelo vesel, če mi kdo razloži ta skrivnostni mehanizem delovanja.
nimam pojma o ekonomiji in bi diletanstsko povedal le, da je verjetno treba zopet gledati širše. Oz. zopet šteti ljudi in mrežo dogodkov, ki jih povzroči betoniranje in asfaltiranje za napredek lokalnih skupnosti. V Sloveniji nas je trenutno koliko? Enih 2,3 milijona (uradna statistika, ki kaže vsaskoletno uradno naraščanje števila slovenskih državljanov, plus začasneži pa turisti pa tranzit,..) Več denarja večja potrošnja. Uničevalci krajine in kvalitetne prihodnjosti prihajajočim generacijam (da o naravi ne govorim) v smislu županov (poglej primer Murske Sobote), ki so zbetonirali vrtoglave površine v mestih (še enkrat toliko v omenjenem mestu, kot je bila površina mesta prej) s črnimi kockami (dva megaSpara, pa veleMercator pa megaTuš, Hofer, Lidl, BTC…) in asfaltnimi parkirišči brez enega samega dreveščka in s 24 ur nepretrganega kričanja iz zunanjih zvočnikov, ki spominjajo na kac lager) prikazujejo gradnje, kot razvoj in tudi majhen obisk trgovcu zadošča, da preživi. Seveda je cena hrane nekaj bolj rasla pri nas, saj je vendarle treba vse te naložbe poplačati (čeprav so zemljišča v glavnem bila dodeljena praktično zastonj s strani nadutih županov),. tega je toliko, da mi zdrav razum namiguje, da pa mogoče v ekonomiji ni dosti drugače, kot pri hollywoodskem dojemanju upravljanja z okoljem s strani Al Gore in Kajfež poenostavljanja (niti pisnejo ne o prenaseljenem planetu in poslediično resnih težavah, ki se seveda manifestirajo zelo jasno z genocidom nad divjimi živalmi, da ne dodam npr. naravnost bolan boj proti gripi s pobojem 11 milijonov divjih ptic pred dvema letoma). Moje diletantsko mnenje je, da je glavni vzrok inflacije resnično to o čemer ste spoštovani profesor že pisal (uvožena, torej, kar je zopet jasno ob vrtoglavi inflaciji novorojenčkov na planetu, kjer je že čez 75% populacije mlajše od 12 let!), vendar ji je potrebo dodati še začimbe v smislu pričakovanj (naučeno na balkanu v SFRJ, zato še danes pred napovedano minorno podražitvijo stojimo v vrstah za špagete, npr.) in seštevkov ogromnega števila sendvičev čedalje večjega števila prebivalcev (hej, tudi znamenita hamburger prodajalna kuje profite na kvantiteti, takisto Wall mart a ne?), in,.. po pascalu pač pogledati prav vse številke.
Add 1.-2.
Če povečano investiranje v avtoceste ipd dvigne cene kilometra avtoceste, kvadratnega metra stanovanja ali poslovnega prostora in ta denar ne dobijo gradbeni delavci (tisti brez individualnih pogodb), to še ne pomeni, da je ta denar izparel iz Slovenije. Morda manjka točka 2b).
Podobno je pri točkah 3 in 4. Če je nekdo na kredit kupil stanovanje, je le-to lahko bilo novo ali staro. Za staro stanovanje je denar dobil nekdo drug, ki ga zdaj varčuje, ali pa je on povečal količino denarja v obtoku.
Res je prijazno, da se nam trudiš na preprost način predstaviti svoje izsledke, a vseeno ponekod iz tega razmisleka še vedno uhaja voda (denar
).
james: smešnica je, ko vsi govorijo, kako zabetonirana je Amerika in da so zaradi tega njihova mesta grda. Sami pa v popolnoma vsem postajamo kopija ZDA, samo pač z 10 letnim zamikom.
Jože,
še enkrat o rasti plač in rasti denarja za plače.
Kot razumem metodologijo Sursa, izračunavajo rast plač nekako takole: maso denarja za plače v tekočem obdobju delijo s številom zaposlenih v tem obdobju. Enako naredijo za primerjano preteklo obdobje. Iz teh dveh podatkov pa izračunajo rast plač. Izračunajo torej nekaj takega kot rast višine povprečne plače.
Mar ni za inflacijski pritisk pomembneje, koliko je zrasla masa denarja za plače, in ne povprečna plača? Število zaposlenih namreč raste …
Borut
(mi je všeč, da si preklopil s psevdonima na ime, ko boš dodal še priimek, bo debata še bolj verodostojna),
o vplivu rasti plač na rast splošne ravni cen lani v Sloveniji nisem naredil nobene empirične študije, zato o tem težko decidirano presojam. Če pa gledaš rast plač in rast potrošnih ali proizvajalčevih cen na podlagi podatkov SURS po posameznih panogah, težko najdeš bistvene razlike med njimi. Oziroma težko najdeš takšne razlike med njimi, ki bi ti pojasnile, da so prav plače tiste, ki bi poganjale rast cen potrošnih dobrin v energetiki, kmetijstvu in prehrambeni industriji. Tovrstnega cost-push šoka v teh panogah ni videti, pač pa ga je najti v cenah inputov teh panog.
Glede izračunov uradne statistike o rasti plač imaš prav, povprečno plačo izračunavajo kot maso plač / število zaposlenih. Kateri kazalec je boljši, je odvisno od vrste analize. Masa plač je pomembna pri makro agregatih ali po podjetjih kot faktor stroškov na strani ponudbe, na drugi strani pa je na strani povpraševanja pomembna rast povprečnih plač. Več kot zaslužiš, večje bo tvoje povpraševanje na trgu.
Glede inflacije pa lahko narediš logični eksperiment. Če se na ravni podjetja povprečna plača (oziroma strošek dela) dvigne za denimo 5%, se mora produktivnost (prodaja ali dodana vrednost na zaposlenega) dvigniti za več kot 5%, če hoče podjetje ostati konkurenčno (in če zanemarimo strošek kapitala in tehnološki napredek). Sicer mora dvigniti cene, česar na izvoznih trgih slovensko podjetje apriori ne more narediti, doma pa v primeru, če mu to dopušča pomanjkljiva tržna konkurenca. V primeru učinkovite konkurence znotraj panoge (brez monopolov in brez kartelnih dogovorov) ter prostega vstopa v trgovinske verige je to praktično nemogoče narediti. Če primerjaš izvozne cene proizvajalcev in cene proizvajalcev na domačem trgu lani (SURS) boš po posameznih panogah ugotovil prav te “zanimive” povezave. V izvozu so naša podjetja lani zgolj minimalno dvigovala cene, so jih pa na domačem trgu. Poglej, katere panoge najbolj in nato ti bo tudi zveza z rastjo maloprodajnih cen prav teh panog (in njihov vpliv na splošno raven cen) postala zelo logična. Vzami si pol ure časa v ta namen.
No, pa smo spet nazaj pri vplivu tržne konkurence in tržne strukture trgovinske dejavnosti v Sloveniji na inflacijo.