Panika je nastala, ko se je vlada odločila, da lahko pri privatizaciji sodelujejo tudi državljanke in državljani in ko je bil izkazan zelo velik interes pri prodaji določenega deleža Nove kreditne banke Maribor. Takrat pa se je nekaterim slovenskim tajkunom zazdelo, da pa nekdo prodaja nekaj, kar so si že nekje v ozadju razdelili, ne vem, v kakšnih krogih in nastala je panika. Vendar pa ni en politik ali en gospodarstvenik ali nekdo, ki ima takšne ali drugačne računice, tisti, ki bi določal, kaj je nacionalni interes. Nacionalni interes je obči interes državljank in državljanov te države in kakšen je njihov interes pri privatizaciji so pokazali, ko so kupovali delnice NKBM.
Janez Janša, predsednik vlade, v oddaji RTVS Vroči stol
V Sloveniji je s tajkuni tako kot z jetiji. Nekateri so trdno prepričani, da obstajajo, ampak nihče jih še ni našel. Skrajni čas je, da predsednik vlade našteje, kdo so tajkuni. /…/ Nekdo je čez noč našel tajkune. Sam sem bil presenečen, iskal sem jih v slovarju slovenskega knjižnega jezika, a jih nisem našel.Najbližja beseda je tajfun, a ta beseda bi najbolje opredelila način ravnanja nekoga drugega.
Bojan Šrot, predsednik SLS, v Mladini
***
Gre za ukrepe, ki dejansko naj bi v prvi vrsti ublažili posledice neopravičenih podražitev hrane, ki se v Sloveniji, kot smo videli iz statističnih podatkov, poskočile bistveno bolj kot v ostalih državah Evropske unije. Pa ne zaradi proizvajalcev, da ne bo nesporazuma, pač pa zaradi trgovcev in njihovih povezav. Konec koncev na dokaj čudne in specifične razmere v Sloveniji na tem področju kaže tudi nekdanja izjava bivšega direktorja Mercatorja, ki je izjavil, da če bi bil on še vedno direktor te verige, inflacija ne bi bila tako visoka kot je. Mislim, da ta izjava sama po sebi pove vse.
Zvonko Černač, poslanec SDS, na seji državnega zbora
Očitno nimamo več trgovcev, kot je bil nekdanji mož nekdanje velike družbe, ki je dejal, da mu je takratni predsednik lahko hvaležen, ker so trgovci umetno tiščali cene navzdol. Očitno nimamo več takih trgovcev, ki bi bili naklonjeni Vladi, pa ne Vladi, kupcem, potrošnikom in očitno dvigujejo cene v nebo, v nedogled, ker mislijo, ker so prepričani, da je še vedno tako velika kupna moč pri nas.
Marjetka Uhan, poslanka NSi, na seji državnega zbora
Danes sem bral zanimiv članek znanega ekonomista, univerzitetnega profesorja, ki je v svojem komentarju na zelo konkretnih primerih pokazal, da je dejansko stanje povsem drugačno, kot pa se prikazuje v omenjenih komentarjih, v številnih zgodbah, ki se pojavljajo in se ponavljajo tudi v današnjih razpravah opozicijskih poslancev. Med drugim je ta znani ekonomist zapisal tudi naslednje: “Inflacija se bo umirila hitreje, če ne bodo demagogi in imbecili s svojimi bedastimi zgodbami napihovali inflacijskih pričakovanj.” Danes se te bedaste zgodbe, ki jih papagajsko ponavljajo nekateri poslanci, intenzivno nadaljujejo. Ob tem me pa samo zanima, v katero kategorijo se ti razpravljavci uvrščajo – ali v kategorijo imbecilov ali v kategorijo demagogov. Sam bi zelo težko odgovoril na to vprašanje oziroma razsodil o tem, kam sodijo, naj si vsak ustvari svoje mnenje o tem.
Dimitrij Kovačič, poslanec SDS, na seji državnega zbora
Medtem ko so se Hrvati lotili obvladovanja podražitev na pravih mestih, je slovenski predsednik vlade slovenskim trgovcem danes začel groziti z inšpekcijskimi pregledi našega poslovanja. Sistematično in odgovorno brzdanje cen, kot se ga je lotila hrvaška vlada, bi lahko bil vzorec za Slovenijo. Ker je bil zaključek tega srečanja dogovor, da se cene kruha ne bodo zvišale do naslednje žetve, cene energije pa ne do konca leta, je hrvaška vlada znala pokazati, da ima izostren občutek za svoje državljane in da zna upravljati s socialno najbolj občutljivimi vprašanji. Čeprav z neznansko lahkotnostjo obtoževanja slovenska vlada s prstom kaže na trgovce kot krivce za podražitve, so tako vzroki zanje kakor posledično tudi za inflacijo v povsem drugih izvorih.
Aleksander Svetelšek, generalni direktor skupine Tuš, za STA
Če tako razmišljate, je jasno, da za inflacijo niso krivi delavci, sindikati, trgovci, minister za gospodarstvo, urad za varstvo konkurence in gostobesedni ekonomisti, ki pišemo v časopise. Sta pa vlada in Banka Slovenije. Vlada se še vedno obeša na zguljeno ugotovitev o rasti cen hrane, katere nesmisel so spoznali tudi navadni ljudje z ulice. Edino, kar zna v takih razmerah delati, je prositi tiste, ki so za inflacijo najmanj krivi, naj na inflacijo ne reagirajo z zahtevami po visokih plačah. Banka Slovenije pa se je zbudila tako pozno, da je zanjo to prava sramota. So pač dolgo menjali guvernerja.
Maks Tajnikar in Matjaž Novak, ekonomista, v Sobotni prilogi
Velik poskok gospodarske rasti iz ‘recesije’ v letih 2001-2003, ko je znašala samo še 3 odstotke, na lanskih dobrih 6 odstotkov, izvira skoraj izključno iz porasta zaposlovanja in skoraj nič iz povečane rasti produktivnosti dela. Tisti del gospodarske rasti, ki je v tem času presegal 3-4 odstotke (kolikor je dajala takratna rekordna rast izvoza), so ustvarjali v glavnem državni infrastrukturni objekti, ki zaposlujejo v veliki meri tuje delavce, financirajo pa se večinoma s tujim denarjem. Za delitev tega dela BDP med ‘Slovence’ ne ostane kaj dosti. Glavni problem pa je seveda drugje. V tej veliki konjunkturi se je rast produktivnosti povečala samo neznatno, lani pa se je začela že naglo zniževati in ta trend se bo letos samo še nadaljeval. Imamo tipično ‘rast brez razvoja’, kazalci produktivne učinkovitosti so šibki in ostajajo šibki.
Franček Drenovec, ekonomist, v Objektivu
...
pa vse te gromozanske nakupovalne centre (zabetonirane, pofarbane na črno, energetsko pogoltne za zasfaltiranimi hektarji površin brez vsake najmanjše zelenice), ki so jih veselo prodajali svojim volilcem župani, kot znak napredka v občini je potrebno odplačati, a ne?