Boško Šrot, postani Žiga Zois!
jože p. damijan, četrtek, 24. januar 2008 
Da je uprava Dela konec prejšnjega tisočletja, nekje leta 1998, resno proučevala možnosti za izdajanje še enega dnevnika (poleg Dela in SN), je širši javnosti verjetno bolj ali manj neznano, danes pa bi bilo tudi nepomembno, če ne bi bilo ene okoliščine. Dejstva namreč, da je šlo za razmišljanja in »miselne igre« o kakovostnem dnevniku »desne« provenience, torej časopisu, ki bi na dom in svet gledal z drugačnega zornega kota, kot je to veljalo za Delo. Izhodišče zamisli je bilo ekonomsko, torej osvojiti »nezasedeni« del zlasti bralskega in deloma tudi oglaš [...]
Nov padec branosti dnevnikov, Delo ob 35.000 bralcev
vojko, četrtek, 24. januar 2008 
Rezultati nacionalne raziskave branosti (NRB) za celotno lansko leto so za slovenske dnevnike še slabši kot polletni. Šest dnevnikov iz preglednice je v primerjavi z NRB iz lanskega julija skupno izgubilo dobrih 50.000 bralcev, v primerjavi z letom 2006 pa skoraj 100.000. Rahlo je doseg povečal zgolj Večer, vsi drugi so nazadovali, najbolj občutno Delo, ki je imelo lani za dobro šestino manj bralcev kot leta 2006. Ker se skupna naklada omenjenih dnevnikov (brez Primorskih novic) v tem času ni zmanjšala za skoraj desetino, je očitno, da se zmanjšuje število bralcev na izvod [...]
Koliko dni je še ostalo koaliciji?
vojko, četrtek, 24. januar 2008 
Bojan Šrot in Karl Erjavec sta dan po tem, ko nista 'izključila nobene možnosti', pisala Janezu Janši. Rada bi, po možnosti ta petek, koalicijski 'sestanek na vrhu', na katerem naj bi se vladne stranke dogovorile glede nadaljnjih privatizacij, v prvi vrsti Telekoma in Triglava. Pogovore o privatizaciji Telekoma, ki že poteka, je Janša nemudoma zavrnil (Bilo bi zelo napačno, če bi spreminjali odločitve in strategije glede na to, kako potekajo različni kadrovski procesi v različnih koalicijskih strankah. To bi bilo tudi neodgovorno.), poleg tega pa podkoalicionarja v opoziciji milo [...]
Se Evropa lahko izogne recesiji?
darja, četrtek, 24. januar 2008 
Recesija v ZDA je, kot kaže, neizbežna. Bo Evropa sledila ali se lahko temu izogne? To vprašanje si je kot izhodišče za analizo postavil direktor bruseljskega inštituta Center za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros. Kreditna kriza je za zdaj prizadela evropske finančne trge vsaj enako kot ameriške, kljub splošnemu soglasju, da je bilo v Evropi dodeljenih zelo malo posojil s slabo boniteto. Zgleda pa, da je akademska skupnost prepričana, da evroobmočje ne sledi nujno ZDA. ZDA so leta 2001 imele kratko recesijo, evroobmočje pa ne. V ZDA je bruto domači proizvod (BDP) [...]