Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo načrt za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ko bo sprejeta evropska direktiva o ravnanju z odpadki, ker bodo takrat “dejansko znane zahteve, ki jih bodo morale v prihodnosti izpoljevati države članice”, pojasnjujejo na ministrstvu. Že zdaj pa je jasno, “da bo direktiva prinesla novost na področju politike preprečevanja nastajanja odpadkov”. Poleg že uveljavljenih načrtov za ravnanje z odpadki, bodo države članice morale po pojasnilih okoljskega ministrstva pripraviti tudi programe za preprečevanje nastajanja odpadkov, vendar v teh programih cilji ne bodo navedeni v številkah. Države članice bodo torej morale po tej razlagi navesti, s katerimi ukrepi bodo poskrbele, da bodo prebivalci in podjetja odvrgli manj smeti, ne bo pa jim potrebno navesti, za koliko bodo te kupe v določenem roku zmanjšale. Če ne bo zavezujočih ciljev, izraženih v številkah, bo direktiva in na njeni podlagi določeni cilji ostali le želja na papirju. Če ne bo konkretnih zavezujočih ciljev, kršiteljic ne bo mogoče učinkovito sankcionirati in prisiliti k ukrepanju.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za razgledi.net pojasnili, da bodo države članice morale v programih določiti cilje in ukrepe, kako bodo preprečevale nastajanje odpadkov v fazi oblikovanja izdelka, njegove proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, pa tudi potem, ko ga potrošnik odrabi. “Namen teh ciljev in ukrepov bo odpraviti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov. Države članice bodo lahko določile tudi ustrezne posebne kvalitativne in kvantitativne cilje za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, sprejete za spremljanje in oceno napredovanja ukrepov. Evropska komisija bo kot pomoč državam članicam pri pripravi omenjenih programov objavila smernice,” pravijo na ministrstvu.

Poslanci evropskega parlamenta so se v razpravi februarja lani zavzeli za konkretnejše cilje, vendar so države članice v okviru sveta EU in evropska komisija to njihovo zahtevo zavrnile z utemeljitvijo, da “bi bili ti cilji za nekatere članice prezahtevni, za nekatere pa premalo ambiciozni”. Ministri, pristojni za okolje, so omiljeno stališče o direktivi o odpadkih sprejeli in poslali v evropski parlament na zasedanju decembra lani. Tako so spet na vrsti poslanci evropskega parlamenta in usklajevanje predloga za drugo branje med evropsko komisijo, svetom EU in evropskim parlamentom. V prvi polovici leta bo to usklajevanje, če bo prišlo na dnevni red, moralo voditi slovensko predsedstvo oziroma predstavniki ministrstva za okolje in prostor.

Na vprašanje, kaj je bilo v Sloveniji v letu 2007 narejeno za zmanjšanje količine odpadkov, na okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da so poleg rednega dela na področju zakonodaje o ravnanju z odpadki izdali tri publikacije: Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje; Vodnik youthXchange. Izobraževalni priročnik za odgovorno potrošnjo; Imate moč. Pokažite še modrost. O podnebnih spremembah. Slovenija znižuje CO2. Publikacije so poslali v osnovne in srednje šole, knjižnice, lokalne skupnosti, okoljskim nevladnim organizacijam, javnemu sektorju in drugim. Dostopne so tudi na spletni strani ministrstva.

Marca lani je okoljsko ministrstvo od evropske komisije dobilo pisni opomin (to je prva stopnja ukrepanja proti članicam, ki kršijo predpise EU), ker Slovenija ni ustrezno prenesla v svoj pravni red evropskih predpisov s področja ravnanja z odpadki oziroma o urejenosti odlagališč. Komisija je takrat ukrepala še proti 13 članicam Unije, že decembra 2006 je pošto od komisarja za okolje iz enakih razlogov dobilo sedem članic Unije. Le za šest članic je torej komisija lahko ugotovila, da so vsaj evropske predpise o ravnanju z odpadki ustrezno prenesle v svojo zakonodajo. Zato ni čudno, da so decembra ministri za okolje soglasno zavrnili predloge poslancev evropskega parlamenta, na podlagi katerih bi se morali s konkretnimi cilji zavezati, da bodo zmanjšali količino odpadkov.

Direktiva o odlagališčih, ki je bila sprejeta leta 1999, določa pogoje za obratovanje odlagališč, da je njihov vpliv na zdravje ljudi prek osnesnaževanja voda, zemlje in zraka čim manjši. V njej so navedeni tudi ukrepi za spodbujanje recikliranja in predelave odpadkov, prepoveduje odlaganje nekaterih odpadkov, recimo gum, na odlagališča. Države članice Evropske unije, morajo na podlagi te direktive do leta 2016 zmanjšati količino odpadkov za 35 odstotkov glede na leto 1995.

Glede na to, da bodo države članice v svojih programih po novem morale določiti, kako bodo preprečevale nastajanje odpadkov v fazi oblikovanja izdelka, njegove proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, sem ministrstvo za okolje še vprašala, če so že navezali stike s proizvajalci embalaže in drugih izdelkov v Sloveniji pa tudi s podjetji, ki odpadke reciklirajo, da bi skupaj poiskali rešitve za uresničitev teh načrtov. Zanimalo me je tudi, ali so že ocenili stroške za uresničitev teh ciljev in možnosti za pridobitev evropkega denarja, tudi za ozaveščanje potrošnikov. Na ministrtstvu pravijo, da redno sodelujejo z družbami za ravnanje z odpadno embalažo (SLOPAK, INTERSEROH) in odpadno električno in elektronsko opremo (ZEOS, INTERSEROH, SLOPAK). V letu 2007 je SLOPAK v sodelovanju z ministrstvom pripravil akcijo Ločujmo-varujmo, v okviru te akcije so otrokom v osnovnih šolah razlagali, da je treba že doma ločevati odpadke, ker jih je tako mogoče reciklirati in zmanjšati količino smeti na odlagališčih. Agencija za okolje je po podatkih ministrstva lani z akcijo Kam s starim ozaveščala javnost, kako pravilno ravnati z odsluženimi hladilniki in drugo električno in elektronsko opremo, ki vsebuje snovi, ki škodujejo ozonu. “Ker predpisi s tega področja uveljavljajo odgovornost proizvajalcev od zibelke do groba, bo v prihodnje treba vložiti več napora v ozaveščanje proizvajalcev oziroma oseb, ki tovrstne izdelke prodajajo,” razlaga Darija Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi na okoljskem ministrstvu. Na ministrstvu so po njenih besedah seveda pripravljeni podpreti vsako pobudo trgovcev in drugih zavezancev, ki prinaša koristi za okolje. Na del vprašanja o stroških in možnostih za pridobitev evropskega denarja pa ni odgovorila.

Zanimalo me je še, zakaj je petim od sedmih okvirnih programov za ravnanje z odpadki potekla veljavnost, dvema že leta 2006, pa na ministrstvu še niso pripravili novih, kakšni so učinki izvajanja teh programov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da novih predlogov še niso pripravili, ker je treba najprej sprejeti novo zakonodajo. Za odpadne baterije in akumulatorje recimo velja nova direktiva, ki jo je treba prenesti v slovenski pravni red do konca septembra letos, direktiva o odpadnih oljih bo razveljavljena in nekateri njeni členi bodo vključeni v direktivo o odpadkih. Podatkov o učinkih izvajanja okvirnih programov za ravnanje z odpadki mi z ministrstva niso poslali. Pravijo, da so vsi podatki o količinah odpadkov navedeni na spletni strani statističnega urada.