Zavarovalnica Triglav je največja zavarovalnica v Sloveniji. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja je imela leta 2006 38-odstotni tržni delež, na drugem mestu ji s 13,5-odstotnim deležem sledi AdriaticSlovenica. To pomeni, da ima večina podjetij in tudi državljanov zavarovanja sklenjena pri Triglavu, tudi država ima večino premoženja zavarovanega pri tej zavarovalnici. Od Triglava je v največji meri odvisno, kako hitro podjetja v primeru požara ali ob kakšni drugi škodi dobijo izplačano odškodnino, tudi v primeru naravnih nesreč so izplačila odškodnin v največji meri na plečih Triglava. Triglav pa kot tržni vodja določa tudi cene zavarovanj in odloča o ponudbi, preostale zavarovalnice mu kot tržnemu vodji morajo slediti, če to hočejo ali ne. Od Triglava je zaradi tega odvisen tudi razvoj zavarovalništva v Sloveniji, Triglav določa, ali imajo zavarovanci na voljo kakovostno ponudbo zavarovanj po ustreznih cenah, ki sledi razvoju v svetu.
O razvoju nove ponudbe, prilagajanju spremembam na trgu in zahtevam potrošnikov v zadnjih letih v Triglavu bolj malo govorijo. Dosledno pa 15 let že poslušamo, komu vse dišijo njegove delnice, politiki pa ponujajo vedno nove rešitve za njegovo olastninjenje. Skupen imenovalec vseh teh rešitev je seveda prizadevanje politike za ohranitev vpliva v največji zavarovalnici, ki je eno od najpomembnejših podjetij v Sloveniji.
Temeljni predpis za lastninjenje Triglava je zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2002. Po tem zakonu 35 odstotkov delnic zavarovalnice pripada državljanom, ki so imeli sklenjene zavarovalne police pri nekdanji Zavarovalni skupnosti Triglav. Kako jim te delnice razdeliti, zakon iz leta 2002 ne določa. Možnosti za prilagajanje predlogov trenutnim političnim potrebam so zaradi tega neomejene, kakor se je ravnokar spet pokazalo. Seveda so tudi temeljni zakon iz leta 2002 predlagali in sprejeli politiki in odraža tedanje politične razmere, predvsem pa spore med tedanjo predsednico uprave Triglava Nado Klemenčič in predsednikom vlade Antonom Ropom.
Ker gre razvoj zavarovalništva v svetu naprej – predvsem zaradi klimatskih sprememb in povečevanja števila naravnih nesreč se njegova vloga spreminja – bi bilo koristno, če bi Triglav čim prej dokončno olastninili, da bi se lastniki in vodstvo lahko posvetili zgolj razvoju in vlogi zavarovalnice v Sloveniji in širši okolici, kjer je Triglav že kupil nekaj zavarovalnic. Delež zavarovalniških premij v BDP Slovenije v letu 2006 je po podatkih zavarovalnega združenja dosegel 5,8 odstotka. Slovenec je v letu 2006 za zavarovanje sebe in svojega premoženja po teh podatkih v povprečju plačal 859 evrov premije, kar je trikrat manj kot v zahodnih državah. Tudi na tem področju zavarovalnice v Sloveniji s Triglavom na čelu čaka še precej dela.
Zavarovalništvo je posel, ki temelji na zaupanju. Zavarovanci – podjetja in državljani – morajo zavarovanci zaupati, da lahko verjamejo, da bodo odškodnino dobili izplačano. Zavarovalnica oškodovancem namreč pomaga takrat, ko denar najbolj potrebujejo. Zaradi tega je zavarovanje tudi lokalni posel, kar pomeni, da zavarovanci večinoma izbirajo domačo zavarovalnico, ki jo poznajo. Hitro izplačilo odškodnine je ključno tudi za nadaljevanje poslovanja podjetij, zato je dobra zavarovalnica ključnega pomena tudi za uspešnost celotnega nacionalnega gospodarstva.
Evropska komisija je julija lani objavila predlog direktive Solventnost II, ki predvideva, da bodo morale zavarovalnice v prihodnje zagotoviti dodatni kapital za poplave, neurja, velike prometne nesreče, za prihodnje dogodke. Za lastnike bo to lahko precej drago, to pomeni, da morajo biti sami trdni, pripravljeni vlagati v zavarovalnico, ne samo pobirati bogate dividende. Slovenske zavarovalnice so imele že do zdaj kar nekaj težav, da so zagotovile rezervacije in kapitalsko ustreznost v skladu z evropskimi predpisi.
Ob tem ne gre pozabiti, da ima Triglav v lasti še pozavarovalnico Triglav RE. Pozavarovalnica je zavarovalnica, ki zavaruje zavarovalnico za rizike, ki jih ta ne more nositi sama. Del rizika za izplačilo odškodnin za zavarovanja, ki jih sklene z zavarovanci, zavarovalnica nosi sama, del pa jih prenese na pozavarovalnico. Triglav RE je pomembna pozavarovalnica v Sloveniji. Po podatkih slovenskega zavarovalnega združenja je imela v letu 2006 42,5-odstotni tržni delež. Triglav torej ob rizikih za lastna zavarovanja kot pozavarovalnica jamči tudi za doberšen del rizikov drugih zavarovalnic v Sloveniji.
V letu 2006 so vse zavarovalnice v Sloveniji pobrale 1,7 milijarde evrov bruto premije, od tega 1,2 milijarde evrov bruto za zavarovanje premoženja. Triglav je v letu 2006 pobral 660 milijonov evrov bruto premije, od tega 31 odstotkov za življenjska zavarovanja, 38 odstotkov za avtomobilsko zavarovanje in 15 odstotkov za premoženjsko zavarovanje.
Življenjska zavarovanja so dolgoročna, zavarovanci premije vplačujejo 10, 20 ali celo 30 let in tako varčujejo za starost ali za kak drug namen. Takoj po letu 1990 so življenjski zavarovanci že bili razočarani, saj jim je prihranke pojedla inflacija, nekaterim je izplačana zavarovalnina zadostovala komaj za kosilo. Življenjsko zavarovanje ni pomembno samo za socialno varnost bodočih upokojencev ali vir za plačevanje šolnin bodočim študentom. Ljudje ga večinoma kombinirajo z nezgodnim zavarovanjem, kar pomeni, da zavarovanec dobi odškodnino, če postane invalid, če pa umre, svojci običajno dobijo izplačano celotno zavarovalnino. Tudi pri avtomobilskem in premoženjskem zavarovanju je pomembno, da zavarovanec odškodnino dobi izplačano takoj.
Slovenske zavarovalnice in pozavarovalnice so v letu 2006 po podatkih zavarovalnega združenja izplačale za 950 milijonov evrov bruto škod, od tega za 800 milijonov evrov odškodnin na podlagi polic premoženjskega zavarovanja. V letu 2006 je bil znesek odškodnin za 55 odstotkov višji kot leta 2005.
...
