Povpraševanje po mleku se bo v EU in na globalnem trgu v prihodnjih letih povečevalo, hkrati bodo rasle tudi cene mleka in mlečnih izdelkov, napoveduje evropska komisija. Ker je proizvodnja mleka v Uniji omejena s kvotami – vsaka članica ima določeno, koliko mleka največ smejo njeni kmetje proizvesti – bi bilo treba po njenem mnenju začeti te kvote že z letošnjim letom postopno povečevati, da bodo lahko kmetje po letu 2015 v vsaki državi članici namolzli toliko mleka, kot ga bodo lahko prodali. S postopno odpravo kvot bi po oceni komisije hkrati ukrepali tudi proti podražitvam mleka in mlečnih izdelkov.
Prvi dvig kvot – za 2 odstotka – evropska komisija predlaga z aprilom letos. Na slovenskem kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da za slovenske kmete dvig kvote na 571 tisoč ton na leto, če bodo kmetijski ministri držav članic potrdili predlog evropske komisije, kratkoročno ne bo imel vpliva, saj že sedanje kvote ne porabijo. Svoje kvote pa očitno že zdaj porabijo kmetje na Nizozemskem, Poljskem, Italiji in Romuniji, saj so ministri za kmetijstvo iz teh članic decembra ob predstavitvi predloga evropske komisije zahtevali večji dvig od 2 odstotkov.
Na avstrijskem inštitutu za gospodarske raziskave (WIFO) sta Franz Sinabel in Erwin Schmid preučila, kaj bi odprava mlečnih kvot pomenila za kmete v Avstriji in kako bi se na to morali pripraviti. Pravita, da je postopna ukinitev kvot z dvigom količine je le ena od možnosti, postopno povečevanje proizvodnje mleka bi lahko dosegli tudi z znižanjem plačil za tiste kmete, ki prekoračijo dovoljeno kvoto, pa tudi tako, da bi kmetom omogočili nakup dodatnih kvot čez nacionalne meje držav članic, saj nekatere svojih kvot ne porabijo.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je Slovenija v skupini članic, ki kvot ne porabijo. Za slovenske kmete, ki kvot ne izkoristijo, bi bila možnost prodaje čez mejo Avstrijcem, predvsem pa Italijanom, kamor zdaj prodajo največ mleka, gotovo privlačna. Dobili bi denar, ne da bi jim bilo treba stopiti v hlev. Za oskrbo potrošnikov pa bi to pomenilo več konkurence, povečala bi se odvisnost od uvoženega mleka in mlečnih izdelkov, zmanjšala bi se moč domačih ponudnikov, trgovci bi se morali s tujimi dobavitelji dogovarjati za nabavne cene mleka.
Za Avstrijo študije kažejo, da so veliki kmetje stroškovno kvote bolj slabo izkoristili, kljub temu so na ravni EU konkurenčni. Ta konkurenčnost je po oceni izvedencev WIFO predvsem posledica plačil iz proračuna za razvoj podeželja, ki jih avstrijski kmetje dobivajo za območja, kjer so pogoji za pridelavo težji, zlasti za hribovske kmetije. Tudi za Slovenijo so predstavniki kmetijskega ministrstva med pogajanji o kmetijskem delu proračuna EU do leta 2013 vseskozi poudarjali, da Slovenija veliko denarja iz kmetijskega dela evropskega proračuna lahko dobi za razvoj podeželja.
Po ukinitvi kvot se bo proizvodnja mleka v Avstriji gotovo povečala, saj ga že zdaj veliko kmetov namolze več, kot bi ga smeli, povečuje pa se tudi povpraševanje, napovedujeta izvedenca WIFO. Avstrijci utegnejo dodatno mleko začeti več prodajati tudi na tuje trge. Predvsem pa je pomembno, da se kmetje na ukinitev kvot do leta 2015 dobro pripravijo. Sinabel in Schmid pravita, da je ta čas treba izkoristiti za povečanje konkurenčnosti proizvodnje mleka ali pa za preusmeritev na dopolnilne dejavnosti. Pomemben vir za financiranje teh prilagoditev je lahko prodaja odvečnih kvot. Tudi v programu za razvoj podeželja je na voljo denar za izobraževanje prebivalstva in financiranje novih naložb. Izboljšanje organiziranosti kmetij in učinkovitejše načrtovanje stroškov bi morala biti glavna ukrepa v okviru priprav na odpravo mlečnih kvot, kmetom in tudi oblastem svetujeta avstrijska izvedenca.
Po njuni oceni se bo po letu 2015 spremenil odnos med proizvajalci in predelovalci mleka v korist pridelovalcev – kmetov. Tudi mlekarne kot predelovalke mleka bodo imele za svoje izdelke več možnosti za prodajo in trženje. Izvedenca WIFO navajata več priporočil avstrijskim kmetom, zadrugam in mlekarnam. Nekatera so gotovo lahko koristna tudi za slovenske kmete, zadruge in mlekarne. Po njunem mnenju bi morali kmetje povečati kapitalsko udeležbo v zadrugah, torej postati pomembnejši lastniki, zadruge bi se morale preoblikovati v delniške družbe, da bi kmetje kot delničarji dobili izplačane dividende in bili tako udeleženi pri delitvi dobička zadrug. Kmetje bi se morali povezati v skupnosti proizvajalcev, da bi s skupno ponudbo lahko soodločali o dvigu proizvodnih cen mleka. Oblikovati bi bilo treba tržne znamke, ki bi bile v lasti proizvajalcev mleka. Proizvajalci bi svoje mleko morali sami tržiti in oblikovati bi bilo treba tržne znamke za mleko in mlečne izdelke, ki bi imele zaščiteno oznako regionalnega porekla.
Po podatkih evropske komisije se je poraba mleka v EU med letoma 2003 in 2007 za sveže mleko in sire povečala za 5,5 milijona ton, proizvodnja pa je ostala enaka. Med letoma 2007 in 2014 bo treba predvsem zaradi večje predelave v sire zagotoviti dodatnih 8 milijonov ton mleka. Če bodo kvote ostale enake, kot so zdaj, ponudba ne bo sledila povpraševanju in ne bo mogoče zagotoviti zdrave rasti cen, pravijo na evropski komisiji.
hm, a ni svar s kvotmi (abitrarno omejevanje) zgrešena že zaradi eksplozije v rasti človeške populacije (tudi v Evropi!) – leta 2020 nas bo nekje 10 milijard in ljudi bo potrebno nahraniti.
Na Zadružni zvezi so za http://www.razgledi.net pojasnili:
Zadružna zveza Slovenije redno spremlja dogajanja na področju spreminjanja skupne kmetijske politike in v povezavi s tem tudi napovedi o ukinitvi mlečnih kvot po letu 2015. O aktualnem dogajanju na tem področju svoje članice sproti seznanjamo v medijih in preko naših internih glasil. Sedaj o prihodnjih usmeritvah poteka razprava tako na ravni strokovnih odborov naše organizacije, strokovnih komisij Splošne konfederacije kmetijskih zadrug v EU (COGECA), katere člani smo in na ravni Komisije EU DG Agri, ki je ravno v petek, 11. januarja 2008 sklicala odprti seminar na temo prihodnosti mlečnega sektorja v okviru pregleda skupne kmetijske politike. Jasne usmeritve še niso oblikovane in temeljijo le na pobudah in predlogih posameznih držav članic in interesnih skupin. Na vaša vprašanja vam lahko odgovorimo le s splošnim razmišljanjem, ki je povezano z značilnostmi slovenskega kmetijstva in mlečne prireje. Obširnejšo predstavitev naših stališč in pogledov o prihodnosti mlečnih kvot v Sloveniji in njihov vpliv na slovensko kmetijstvo in zadružništvo po sedaj znanih informacijah, nameravamo pripraviti za naš letni posvet zadružnikov, ki se bo odvijal 13. in 14. marca 2008 v Portorožu.
Za slovensko kmetijstvo, kjer je velikost kmetij majhna, kjer večina kmetij kmetuje v območjih z omejenimi dejavniki, kjer je neugodna lastniška struktura in razdrobljena posest, sistem mlečnih kvot zagotavlja proizvodnjo mleka tudi na teh območjih. Z odpravo mlečnih kvot je lahko ogrožena proizvodnja mleka na kmetijah v hribovitih predelih in območjih z omejenimi dejavniki, kjer druge kmetijske panoge razen živinoreje niso primerne. Dodatno te kmetije bremenijo prevozni stroški svojih izdelkov do odjemalcev. To bi lahko ogrozilo poseljenost in nadaljnji razvoj slovenskega podeželja. Je pa odprava mlečnih kvot pomembna za razvoj kmetij v nižinskih predelih, kjer bodo te lahko močno povečale proizvodnjo. Z odpravo mlečnih kvot se napoveduje tudi padec cene mleka, zaradi povečane ponudbe mleka.