Zasebno življenje je za Avstrijce pomembnejše od službe, je pokazala raziskava podjetja Fessel GfK. Kot objavlja časopis Die Presse, je bilo pred 20 leti obratno, Avstrijci so dajali prednost službi. Sedanji obrat je za vodjo Fessla Rudolfa Bretschneiderja revolucija. Nemško ministrstvo za delo pa je naročilo študijo o počutju Nemcev na delovnem mestu, ki je pokazala, da so zaposleni vse manj zadovoljni z razmerami na delovnem mestu. Kot poroča tednik der Spiegel, je omenjena študija tudi pokazala, da bi večja naklonjenost do zaposlenih lahko bistveno izboljšala poslovne rezultate podjetij.
Da je smiselno in zadovoljivo delo za njihovo življenje zelo pomembno, pravi 49 odstotkov Avstrijcev, pred 20 leti je tako mislilo še 71 odstotkov vprašanih. Da brez dela smiselno življenje ne bo mogoče, zdaj meni 58 odstotkov, pred 20 leti pa 84 odstotkov Avstrijcev. Spremenili so tudi mnenje o plači. Pred desetimi leti se je 67 odstotkov Avstrijcev strinjalo, da mora celo biti smiselno, denar je manj pomemben. Zdaj tako misli le še 52 odstotkov vprašanih. S trditvijo “Koliko zaslužim ni tako pomembno, veliko pomembneje je, da v poklicu opravljam zanimivo delo”, se je pred 15 leti strinjalo 54 odstotkov vprašanih, zdaj le 32 odstotkov. Ti rezultati so menda raziskovalce Fessla tako presenetili, da so jih šli dodatno preverjat, ker so bili prepričani, da so pri izračunu naredili napako. Zakaj je prišlo do tega preobrata, raziskovalci nimajo jasnega odgovora.
To se po njihovem mnenju ni moglo zgoditi, ker so prej ljudje večinoma delali v proizvodnji, kjer so svoj izdelek videli, zdaj večinoma delajo v storitvenem sektorju, kjer rezultat ni tako oprijemljiv. Za delovna mesta so bili delavci zaskrbljeni že leta 1987, zaradi tega tudi ta razlog odpade. Zanimivo je, da so stališča do dela spremenili Avstrijci vseh generacij. Se pa je ta preobrat zgodil v času, ko je v sosednjih državah na voljo še veliko mladih, izobraženih in dela željnih ljudi, pravijo analitiki Fessla.
Že kar nekaj časa je znano, da v tovarnah, ki so jih zahodna podjetja dogradila v vzhodnih članicah EU, mladi in izbraženi Poljaki, Čehi, Slovaki in Madžari brez pripomb delajo cele dneve, se ne razburjajo zaradi nadur, niso člani sindikatov, ki bi na delodajalce naslavljali zahteve po zivševanju plač, izplačilu božičnice, spoštovanju socialnih standardov, pravice do dopusta. Ti delavci so glede na splošen standard doma dobro plačani, v primerjavi z Nemci pa precej slabše. Delavec v Oplovi tovarni v zahodni Nemčiji si lahko kupi opla in gre na dopust na Kanarske otoke, Poljak, ki isto delo opravlja v oplovi tovarni na Poljskem, si opla ne more kupiti pa tudi na dopust ne more v Španijo, ker ga ima premalo.
Anketa o zadovoljstvu Nemcev z delodajalci sicer na prvi pogled ni skrb zbujajoča. Kar 77 odstotkov zaposlenih pravi, da so na splošno s svojim delom zadovoljni. Toda popolnoma in zelo zadovoljnih je le 37 odstotkov, kar je deset odstotnih točk manj kot leta 2001. Raziskovalci menijo, da je ta padec lahko posledica krize, prestrukturiranja podjetij, zniževanja stroškov in poslabšanja delovnih razmer.
Čeprav 77 odstotkov vprašanih namerava še pet let ostati pri sedanjem delodajalcu, pripadnost podjetju in za delo čuti le 63 odstotkov. Kot glavni razlog za slabo pučutje na delovnem mestu Nemci navajajo stres. Več kot 60 odstotkov vprašanih je povedalo, da se jim je stres na delovnem mestu povečal, leta 2001 je stres kot razlog za slabo počutje navedlo manj kot polovica vprašanih (48 odstotkov).
Za Slovenijo je študija Mednarodne organizacije za delo (ILO) že leta 2005 pokazala, da so zaposleni med vsemi novimi članicami EU najmanj zadovoljnimi z razmerami na delovnih mestih.





[...] http://razgledi.net/blog/2007/.....ed-sluzbo/ [...]