Večino posojil bo država najela za odplačilo starih posojil

Država je letos porabila manj denarja, kot ga je zbrala, se je pohvalil predsednik vlade Janez Janša. To pa ne pomeni, da je bila vlada pri porabi davkoplačevalskega denarja bolj varčna. Predsednik sam je povedal, da je proračunski presežek rezultat davčne reforme, kar pomeni, da je oblast od davkoplačevalcev pobrala več denarja, da ji je ostal na računu. Tudi v letu 2008 oblast pri porabi davkoplačevalskega denarja očitno ne namerava varčevati. Generalna direktorica za zakladništvo na finančnem ministrstvu Stanislava Zadravec Caprirolo je novinarjem namreč napovedala, da se bo slovenska država v prihodnjem letu za financiranje proračuna dodatno zadolžila za 1,57 milijarde evrov, od tega bo z novmi pufi odplačala za 1,44 milijarde evrov starih pufov. Menda bo odplačala dražje pufe z novimi, cenejšimi. Koliko bo država na ta račun prihranila, nisem zasledila, vem pa, da je treba pri vsakem zadolževanju na novo plačati stroške za najem, pa za servisiranje posojila.

Je pa Caprirolova pojasnila, da je Slovenija med najmanj zadolženimi članicami EU. Pri tem je seveda “pozabila” na posojila, ki jih najema avtocestna družba Dars, pa državna elektropodjetja. Ti pufi se uradno ne štejejo v državni dolg. Če bi Darsova posojila prišteli k javnemu dolgu – navsezadnje za njihovo odplačilo jamči državni proračun oziroma davkoplačevalci – slovenski državni dolg ne bi znašal le okrog 23 odstotkov BDP, ampak več kot 60 odstotkov, ki je zgornja meja za zadolževanje po Maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo države članice izpolniti, preden lahko prevzamejo evro. Slovenija tega kriterija ob upoštevanju Darsovih posojil že lani ne bi dosegla, Dars pa se je letos še dodatno zadolžil. Ker je bil konec lanskega leta že dolžan 1,77 milijarde evrov, bo konec letošnjega leta ta znesek najbrž presegel 2 milijardi evrov. To pomeni, da bo vsak Slovenec stopil v novo leto z 2000 evri Darsovega dolga. Celoten dolg 2-milijonske Slovenije pa je že presegel dolg 20-milijonske nekdanje Jugoslavije. Enako kot država, se zadolžujejo tudi prebivalci Slovenije. Zadolženost povprečnega Slovenca na banki, prek kreditnih in plačilnih kartic, podaljševanj limita na bančnih karticah se bo po podatkih POP TV prihodnje leto v povprečju povečala na 13 plač.

Predsednik vlade in predstavnica ministrstva za finance mi kot davkoplačevalki nista povedala, da bo oblast v letu 2008 poskrbela za bolj varčno porabo denarja in da mi bo na ta račun pobrala manj davka. Predsednik vlade je sicer omenil, da bo vlada morda povečala splošno olajšavo za državljane z nižjimi prihodki, kar jim pa ne bo prav veliko pomagalo, ker bodo zaradi prilagajanja plač inflaciji padli v višji davčni razred in bodo na ta račun morali plačati več davka.

Janez Janša pa ni povedal, da bo oblast preprečila prilagajanje javnih razpisov v okviru javnih naročil določenim izvajalcem del in dobaviteljem opreme, pa podpisovanje pogodb z gradbenimi podjetji in izvajalci, ki omogočajo napihovanje cene z neomejenim številom aneksov, nakup opreme, ki sploh ni potrebna oziroma je ni mogoče nikjer vgraditi. Predsednik vlade ni povedal, da država in državna podjetja v letu 2008 ne bodo več plačevala za dela, ki sploh niso bila opravljena, preplačevala materiale, plačevala odpravo napak, ki bi jih morali na podlagi garancij izvajalci odpraviti na lastne stroške. Predsednik vlade ni omenil niti ene nepravilnosti, ki so bile samo letos odkrite pri gradnji avtocest, bolnišnic, nakupih vojaške in zdravstvene opreme, za katero vlada v letu 2008 ne namerava več trošiti davkoplačevalskega denarja.

Je pa vlada sprejela predlog zakona, na podlagi katerega bodo starši, če bo sprejet, vrtec plačali le za enega otroka, če jih bodo hkrati imeli v vrtcu več. Ta ugodnost jim ne bo prav veliko koristila, če v vrtcih glede na sedanje pomanjkanje prostih mest in rast števila rojstev ne bodo mogli dobiti prostora.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 8 na “Večino posojil bo država najela za odplačilo starih posojil”
  1. MMM je rekel/rekla:

    Celoten dolg 2-milijonske Slovenije pa je že presegel dolg 20-milijonske nekdanje Jugoslavije.

    Za to smo se borili! Guverner Kranjc je lepo osvrknil potratno javno upravo in “pohvalil” upesno Simicevo davkarijo.

    Srecno Novo Leto pred odhodom v Beograd.

  2. jure je rekel/rekla:

    Tale komentar pa kaže na čisto nepoznavanje ekonomije spoštovane piske članka. V svojem članku navaja kup izkrivljenih neresnic, ki so ji bili podani od medijev, ki pa resnico izkrivljajo.
    Najprej slovenski BDP je v letu 2006 znašal 29.736 mio eurov (letni bilten banke slovenije za leto 2006), dolg RS je ob koncu leta znašal 24,7% BDP to je 1.762 milijard tolarjev oz. 7.352 miljonov eurov. Avtorka navaja da v članku da bi bil dolg kar 60% BDP, če bi van vključili še dolg DARSA. To vsekakor ne drži. V letu 2006 je bil skupen dolg DARSA 1.660 milijona eurov, v letu 2007 pa se je ta dolg povečal na nekaj čez 2 milijardi eurov. Ob preprosti matematiki lahko ugotovimo da je dolg države DARSA v letu 2006 znašal 7.352 1.660 = 9.012 milijonov eurov kar znaša 30,3% BDP in ne 60% BDP kot zmotno n(z)avaja avtorka. Če pa gledamo leto 2007 lahko vidimo po podatkih statističnega urada, da se bo slovenski BDP gibal približno v višini 32.780 milijonov eurov. Pri tem bi dolg države darsa znašal 9.352 milijona eurov, kar bi znašalo 28.5% BDP, s čimer bi bili še vedno ena od najmanj zadolženih članic EU.
    Drugi del zadolževanje prebivalstva. Pri zadolževanju prebivalstva je slovenija in ostale države novinke v EU, še daleč od povprečja razvite europe, zato zadolževanje državljanov sploh ni problem temveč je bolj velika hiba, ki jo bomo sčasoma odpravili, je pa logično da se zadolževanje povečuje večkrat hitreje kot pa v EU 15, kjer se zadolžujejo povečuje po nižjih stopnjah. Vendar pa je to razumljivo, saj se BDP v % v novih članicah EU ravnotako povečuje veliko bolj kot pa v starih članicah.
    Tretji del: Glede podpisovanj pogodb o nakupu razne opreme, sem mnenja, da ni vse popolno, tako črno kot ste napisali vi pa tudi ni. Gradbene pogodbe za bolnišnice, so se podpisovale že pred 10 leti, takrat in tudi danes v Sloveniji na področju gradbeništva ni bilo konkurence, vsaj konkurence, ki bi bila sposobna izpeljati tako velik projekt kot je gradnja bolnišnice, ki se ne more dati graditi firmi ki ima 10 zaposlenih z direktorjem vred. Zaradi tega ker je na gradbenem trgu monopol SCT je logično da prihaja do napihovanja cen. Glede nakupov v zdravstvu, pa je ta vlada veliko uspešnejša od prejšnje, kupili so več novih aparatur kot pa prejšna vlada v dveh mandatih. Če pogledamo nazaj je morala vlada v drugem letu mandata zagotovit denar za nakup kar nekaj velikih aparatur, ki so bile takrat zaradi stalnega kvarjenja in dotrajanosti v popravilu veš čas ( aparatur, ki so bile zamenjane so bile stare 20-30 let). Pri takih aparaturah naj bi se menjava izvedla na 12-15 let. Vendar pa se strinjam, da so se v zdravstu naredile tudi številne napake, ki bi se dale popraviti, vendar pa še vedno lahko ocenimo delo v zdravstvu za pozitivno.
    Četrta stvar: Nakupi vojaške opreme. Ja tudi meni se zdi nakupi vojaška oprema v Sloveniji samo potrata denarja, vendar pa je večina državljanov Slovenije na referendumu za vstop v NATO pakt glasoval za vstop (nisem bil med njimi), s čimer smo se obvezali, da bomo za vojaško opremo namenili vsaj 2% BDP. Kar pa sedaj večina ljudi presliši in te nakupe pripiše kaprici vlade. Glede neprailnosti pri nakupih vojaške opreme, osebno poznam osebo z ministrstva za obrambo, ki je na visokem položaju. Točneje v skupini za izbiro orožja. Glede na to da se je porajal dvom o pravilnosti nakupa patrij, mi je zagotovil, da je to najbolj transparenten poslel z orožjem do sedaj. Tako cenovno kot tudi kvalitetno. Najprej sem bil nad tem skeptičen potem mi je pa lepo razložil. Ponudba avstrijcev (oziroma ravnske tovarne) je bil 20 let star tip oklepnika pandur, resda je bil za tisti čas ta oklepnik zelo napreden, danes pa je ta oklepnik že zelo zastarel in ne nudi vojski sodobnih standardov, res je da bi bili ti oklepniki dovolj dobri za 10-15 let potem bi pa morali tako kot tanki T55 na posodobitev ali na nakup novih oklepnikov. Poleg tega je bila cena za oklepnike pandur še višja kot za oklepnike patrija, ne bom govoril o konkretnih številkah, ker bi bilo to izdjanje tajnih podatkov, vendar pa ti lahko zagotovim da so bili oklepniki patrija cenejši in boljši.Ta oseba mi je tudi povedala, kako so se včasih sklepali posli z ravnsko tovarno, ki so bili zdaleč od tega da bi bili transparentni, poleg tega je tovarna vojski zaračunavala velika račune za popravila oklepnikov valuk za katera pa se je izkazalo, da so ta popravila opravili površno, oz so bili oravljeni samo estetsko ne pa mehansko za to pa zaračunavali velike vsote državi. Poleg tega če si pogledamo predvsem nakupe letal za slovensko vojsko, je bil to veliko bolj stran vržen denar, letela so samo še za v nov jelinčičev letalski muzej v ajdovščini. Letela so kot kopije angleških letal iz 2 svetovne vojne, tako letalo bi lahko sestrelil vsak mlajši modelar z doma narejeno raketo, da ne govorimo kako bi bilo v primeru vojne.

    No to je iz moje strani vse, avtorici članka sporočam, da naj se v prihodnje malo bolj pozanima o tem kaj piše, da ne bo postavljala v zmoto sebe in druge ki berejo njen članek.

    Lp

    Jure

  3. MMM je rekel/rekla:

    Avtorica se ocitno zmotila pri 60% ampak vase zmote mi se zdijo bolj sistemske narave. YU je tudi pricakovala rast ekonomije in ko do tega ni prislo je 1K$ na prebivalca postalo preveliko breme. Nasih 30% bo tudi v primeru svetovne in EU recesije. To moznost napovedujejo tuji ekonomisti: http://www.project-syndicate.o.....y/roubini3

    LP MMM upokojeni stromar od majke ekonomistke

  4. pimpeldragonar je rekel/rekla:

    Jure, katero funkcijo v SDS ali nekem ministrstvu pa opravljate? delate itak (verjetno) ne.

  5. ervinator je rekel/rekla:

    Kakšen je sploh smisel novinarskega dela, če so njegovi rezultati nekaj v tri dni? Vemo, namen Pop teveja so zabavljaške manipulacije … Upam, da Razgledi ne gredo po poti Drugega doma, ki je manipulantsko zabavljaštvo …
    Povezava na relevantni vir: http://www.mf.gov.si/slov/seajs/inf_porostva.htm

  6. darja je rekel/rekla:

    Res je, podatek, da bi zadolženost Slovenije ob upoštevanju Darsovih dolgov znašala več kot 60 odstotkov BDP je lapsus, za kar se opravičujem.

  7. igorm je rekel/rekla:

    Glede na podatke, ki jih navaja Jure, bi kot bralec pričakoval odgovor avtorice in pojasnilo zakaj je prišlo do takšnih razhajanj v navedenih podatkih. Vkolikor gre za napako, pa bi bilo prav, da se avtorica tudi opraviči.

    Sicer pa vsem, ki soustvarjate ali zgolj berete Razglede, želim veselo praznovanje, v prihodnjem letu pa obilo dobrih člankov, ki naj še naprej sprožajo zanimivo in predvsem ustvarjalno debato.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]

jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 

Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, “stabilizacija”, Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije.
Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka “petrodolarjev”. Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna [...]

darja, sreda, 7. oktober 2009 

Koliko kdo dobi, koliko komu pripada, kdo dobi preveč, kdo premalo. Samo o delitvi se prerekamo. Samo plače so pomembne, ni pa slišati, da bi kdo vprašal, koliko in kaj sploh ustvarimo, ali ne delimo več, kot imamo. Najprej je namreč treba ustvariti, da lahko deliš. V Sloveniji vedenje o tem glede na razprave in prepire očitno ni posebej razširjeno. Je pa prepričanje, da “sem jaz” premalo plačan in neskončni optimizem politike, da bo “nekako šlo“, ki ga izpričuje tudi [...]

jože p. damijan, petek, 22. januar 2010 

Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Že sama osnovna zgodba je zelo zapletena in težko rešljiva za to vlado. Zaradi padca davčnih prihodkov in zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (predvsem nadomestila za brezposelnost) se je lani proračunski primanjkljaj v Sloveniji povečal na 5,7% BDP. Evropska unija je zato lani proti Sloveniji sprožila postopek zaradi preseganja dovoljenega proračunskega primanjkljaja v višini 3% BDP. Slovenija mora do konca januarja Komisiji predati program stabilnosti, v katerem bo kredibilno dokumentirala, kako namerava lanskoletni proračunski primanjkljaj [...]

darja, sobota, 6. junij 2009 

Slovenski davkoplačevalec ima šele približno mesec dni na spletni strani ministrstva za finance na voljo poročilo, koliko njegovega denarja je oblast v letu 2007 razdelila različnim podjetjem za javna naročila. V poročilu o javnih naročilih oddanih v letu 2007, piše, da jih je bilo več kot 209 tisoč v skupni vrednosti nekaj manj kot 4,5 milijarde evrov (brez DDV). To je kar za 1,3 milijarde evrov več kot v letu 2006.
V letu 2007 so javna naročila dosegla 47 odstotkov odhodkov [...]