Prejšnji teden je koprski mestni svet sprejel kar 90 milijonov evrov težak proračun za leto 2008, za tretjino višjega od letošnjega. Zbudil je veliko kritik opozicije in strokovnjakov, občinski svetnik Jadran Bajec se je že pritožil na upravno sodišče zaradi postopka sprejemanja, gotovo pa bo spremljanje izvajanja tako proinflacijskega proračuna in njegovega polnjenja s prodajo občinskih nepremičnin zanimivo tudi v prihodnjih mesecih.
Seja občinskega sveta je tekla v slogu »že videno«. Župan Boris Popovič, ki je prišel v spremstvu Sponke TV, je imel najprej skoraj uro dolg monolog. Po njegovih besedah je proračun še bolj fantastičen, kot je bil letošnji, delnice Luke Koper so zanj mrtev kapital, njihova prodaja pa občini prinaša sredstva za hitro uresničevanje prioritetnih projektov. Ko je še ozmerjal svetnike opozicije, je vodenje seje prepustil podžupanu in s televizijo odšel. Glasovalni stroj stranke Koper je naš je proračun sprejel po hitrem postopku, opozicijski svetniki pa so komaj dobili nekaj minut za to, da predstavijo svoj pogled na tako razsipno zastavljen proračun.
Jadran Bajec (SD) se je tako že naslednji dan pritožil na upravno sodišče zaradi postopka sprejemanja proračuna, saj gradiv zanj niso dobili pravočasno in tudi ne vseh hkrati, pa tudi zaradi omejevanja razprave opozicijskim svetnikom in zaradi sklepa o razpolaganju s stvarnim in finančnim premoženjem občine, ki naj ne bi bil v skladu z občinskimi akti. »Kar se vsebine tiče, pa sem prepričan, da prioritete Kopra niso nova stavba občinske uprave, nova policijska postaja in denivelacija ceste,« pravi.
Bivši direktor Luke Koper in občinski svetnik Bruno Korelič (SD), ki je že pred časom javno izrazil svoje nezadovoljstvo z arogantnim odnosom župana, saj se ta požvižga na demokratične postopke in tepta vsa pravila, o proračunu pravi: »Izgradnja novih upravnih prostorov nad bodočim bazenskim kompleksom na površini 3500 kvadratnih metrov za potrebe občinskih služb in upravne enote je ne samo nepotrebna investicija v občinskem proračunu, temveč pomeni nesmotrno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Občinske službe razpolagajo s kakovostnimi delovnimi prostori v samem mestnem jedru in tako prispevajo skupaj z univerzo k oživljanju mestnega jedra, ki z izgradnjo novih trgovskih središč dobesedno izumira. Izselitev teh služb na obrobje mesta bo prispevalo še k hitrejšemu izumiranja v mestnem jedru. V poslovno stavbo naj bi vložili 8,1 milijona evrov. Za ta denar bi lahko zgradili 5.800 kvadratnih metrov stanovanjske površine ali skoraj 100 stanovanj, ali pa bi uredili 54 kilometrov kanalizacije ali obnovili 20 kilometrov lokalnih cest. O takšnem negospodarnem ravnanju z javnimi sredstvi bi se morali izreči prebivalci občine na referendumu.«
Po Koreličevem mnenju je vkop ceste Zore Perella in Piranske ceste prav tako nepotrebna, nesmotrna in bahaška investicija, ki ne daje nove dodane vrednosti: »Takšnih posegov si ne privoščijo bolj razvita evropska mesta, niti naše obmorsko letovišče Portorož. Projekt je vreden skoraj 40 milijonov evrov, kar je zelo velik denar in smiselno bi ga bilo vložiti v dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost ali rešujejo komunalne, bivalne, prometne ali socialne probleme prebivalcev krajevnih skupnosti. S tem denarje bi lahko komunalno opremili za 200.000 kvadratnih metrov stanovanjske površine ali zgradili 600 stanovanj, lahko bi zgradili ali rekonstruirali 60 kilometrov lokalnih cest, ki so ponekod v katastrofalnem stanju. Župan pa jih rešuje po drobtinicah. Investicijo za vkop ceste namerava župan financirati s prodajo luških delnic. Naj spomnim, da je ob lastninjenju Luke občina dobila brezplačno 15 odstotkov delnic zato, da bi imela nadzor nad upravljanjem in razvojem pristanišča. Namesto, da bi krepila lastništvo in nadzor nad pristaniščem, nesmotrno prodaja delnice in tako zmanjšuje občinsko premoženje, kar je iz širšega interesa občanov škodljivo.«
Kakšen proračun sprejemajo za naslednje leto in kako, so na naša vprašanja odgovorili tudi iz kabineta župana Mestne občine Maribor. Dr. Martina Rauter: »Proračun Mestne občine Maribor je v pripravi in se za leto 2008 ter 2009 glede na plan leta 2007 ne zvišuje. Zraven rednih prihodkov planiramo še prodajo premoženja ter tudi prihodke sofinanciranja s strani EU in države. Mestni svet potrdi letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine. Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin pa določa, da posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem sprejme predstojnik upravljavca, torej župan. Občine so pri oblikovanju proračuna povsem avtonomne, upoštevati pa morajo predpise s področja javnih financ, računovodstva, javnih naročil in nadzora državne pomoči. Prodaja stvarnega premoženja občine mora biti potrjena s strani Mestnega sveta, v skladu z zakonom o javnih financah pa se sredstva morajo nameniti za gradnjo, nakup ali vzdrževanje stvarnega premoženja občine. S tem je preprečeno, da bi občina uporabljala sredstva za druge namene in tako zmanjševala svoje stvarno premoženje.«
