Urad za varstvo konkurence skuša v zadnjem trenutku preprečiti podražitev električne energije za gospodinjstva za 6 odstotkov s 1. januarjem 2008. Preveril bo, ali so se elektropodjetja Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska za podražitev dogovorila, kar je v neskladju s pravili konkurence. Četudi bo uradu za varstvo konkurence uspelo preprečiti napovedano podražitev električne energije, glavnega problema slovenskega elektrogospodarstva ne bo rešil.
Glavni problem Slovenije pri oskrbi z električno energijo je pomanjkanje lastnih proizvodnih zmogljivosti, zato je odvisna od uvoza, že več let opozarja profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko dr. Ferdinand Gubina. Poraba električne energije raste in bo še naraščala. Vlada je v elektroenergetski bilanci za letošnje leto predvidela rast za 4 odstotke v primerjavi z letom 2006. Predvidela je, da bo treba 21,7 odstotka električne energije uvoziti.
V Sloveniji primanjkuje elektrarn z močjo 1000 megavatov, opozarja profesor Ferdinand Gubina. To je tretjina moči vseh sedanjih elektrarn v Sloveniji, s tem, da polovico električne energije iz JE Krško pripada Hrvaški. Da bi zadostili potrebam, bi morali dograditi nove elektrarne s približno takšno priključno močjo, kot jo imajo vse obstoječe termoelektrarne. Vlada pa je zadovoljna, da državni Holding slovenske elektrarne (HSE) gradi elektrarne na spodnji Savi s skupno instalirano močjo 189 megavatov. “Če gradimo zmogljivosti, ki pokrijejo komaj letno rast porabe, nam drugi krojijo cene po lastni volji in presoji. Zavedati bi se morali, da je uvozna odvisnost generator visokih cen električne energije, vendar o tem noče nihče govoriti. Vsi govorijo le o trgu in konkurenci, ki ureja ponudbo in povpraševanje. To je očitno sprenevedanje, konkurence ne more biti, če je dobrine – električne energije – na trgu premalo. Tako ni samo v Sloveniji, ampak tudi v EU in drugih okoliških državah,” opozarja profesor Ferdinand Gubina.
Nove elektrarne za svoje gospodarstvo gradijo le Francozi in Finci (jedrske elektrarne) in delno Nemci (vetrne elektrarne), oni bodo v prihodnje tudi krojili cene električne energije v Evropi. Evropska komisija pa išče oligopole, namesto, da bi od držav članic zahtevala, naj najprej same zagotovijo pokritje svojih potreb in bi tako zagotovila stabilno oskrbo in dovolj ponudbe energije na trgu, nadaljuje profesor. “Slovenija po treh letih nojevskega obnašanja nima niti načrtov za pokritje primanjkljaja s pospešeno gradnjo novih objektov. Cene električne energije bodo nevzdržno rasle, dokler ponudba in povpraševanje ne bosta uravnotežena. Tega ne bo zagotovil trg, ampak lahko zagotovijo le vlade držav članic in evropska komisija,” meni Ferdinand Gubina.
Slovenska proizvodna podjetja so z distribucijskimi podjetji, ki zdaj napovedujejo dvig cen za gospodinsjtva, podpisala večletne pogodbe. Od takrat so se cene na debelo na trgu že potrojile. Če bodo proizvajalci te pogodbe lahko uresničili, imajo po profesorjevem mnenju zaposlene čarovnike, ki s pokrivanjem razlike subvencionirajo naše odjemalce.
Slovenska podjetja so cenejšo električno energijo kupovala na Balkanu, dokler letos Bolgari na zahtevo evropske komisije niso zaprli svoje jedrske elektrarne. Zdaj tudi tam električne energije primanjkuje in cene rastejo, direktor državnega Holdinga Slovenske elektrarne je v začetku letošnjega leta priznal, da je prisiljen električno energijo kupovati tudi v Italiji, kjer je cena najvišja v Evropi. V bistvu HSE po najvišji ceni v Evropi posredno kupuje slovensko električno energijo. Zasebni Istrabenz namreč v skladu s sklepom vlade sme prodajati 40 odstotkov slovenskega dela električne energije, ki jo pridobi Jedrska elektrarna Krško. Električna energija iz te elektrarne je med najbolj poceni v Sloveniji, Istrabenz pa jo prodaja v Italijo in s tem nedvomno dobro služi, vendar tega denarja (še) ne vlaga v gradnjo elektrarn v Sloveniji. V strateškem poslovnem načrtu holdinga Istrabenz za obdobje od leta 2007 do 2011 je navedena le gradnja hidroelektrarn v Bosni in Hercegovini.
Zelo zelo resna tema in dvomim, da bo mnogo komentarjev. Večino pač bolj zanima kaj je počela mis Hilton.
Enak problem kot z električno energijo in tudi z ostalimi energijami ima Slovenija tudi s hrano. Mogoče bo kdo kaj napisal kako samozadostni smo na tem področju.