Dogajanje na in s Primorskimi novicami v zadnjem letu in pol je primer oziroma prototip prevzema medija zaradi prepleta političnih in ekonomskih interesov. Pri tem ne gre za kakšno posebnost, saj so bile sestavine in postopki zelo podobni v številnih drugih, bolj razvpitih primerih (recimo na Delu ali Večeru konec leta 2005, v katerih država prav tako ni bila večinska lastnica), trenutno, denimo, pa na Magu. Ureditvi lastniške strukture oziroma dogovoru med lastniki s posredovanjem politike sledijo zamenjave članov nadzornih svetov, potem zamenjave direktorjev oziroma uprav z razrešitvami ali odstopi »iz osebnih razlogov«, pa zamenjave ali odstopi odgovornih urednikov in kasneje še druge kadrovske »rešitve«. In kakor je imelo Delo zato v dobrih dveh letih štiri predsednike uprav, časopis pa tri odgovorne urednike, tako imajo Primorske novice po komaj poldrugem letu tretjo direktorico in četrto odgovorno urednico (oziroma vršilko te dolžnosti).

Spodnji prispevek je letos spomladi nastal kot prispevek za omizje z naslovom Tehnologija obvladovanja medijev v Sloveniji (v organizaciji Mirovnega inštituta), bil objavljen v Medijski preži in je v megli sedanjih sprenevedanj o tem, da ni konkretnih primerov za vmešavanje politike v medije (s čimer je v Odmevih ta teden blestel kulturni minister Vasko Simoniti), kdo je lastnik katerega medija in kdo ima vpliv nanj …, aktualno branje.

***

Primorske novice morda bolj bodejo v oči zato, ker so bile sredi zahtevnega uresničevanja projekta dnevnika in brez velikih finančnih rezerv, zlasti pa zaradi nestrokovnega, lahko bi rekli celo malomarnega pristopa lastnikov. S svojim vmešavanjem v poslovanje podjetja in kadrovske menjave niso prekinili samo razvoja, ampak so povzročili tudi kadrovsko in finančno krizo podjetja, izigrali pa so tudi interes javnosti oziroma prebivalcev Primorske. Luka Koper, Intereuropa Koper, Hit Nova Gorica, Primorje Ajdovščina in Banka Koper v svojih letnih poročilih poudarjajo svojo družbeno odgovornost do okolja, v primeru Primorskih novic pa so pokazali, kateri interesi so močnejši.

Primorska in Primorske novice

Primorska ima nekaj čez 250.000 prebivalcev, razteza se od Bovca, preko Postojne in Ilirske Bistrice do Pirana. Doživlja demografski prirast in je druga gospodarsko najbolj razvita pokrajina ali regija v državi. Daleč prvi medij so v tem prostoru Primorske novice, ki dnevno dosežejo čez 73.000 bralcev. Na 3. mestu je Radio Koper z dosegom 45.000 poslušalcev, na 5. Nedeljski dnevnik in šele na 13. mestu naslednji dnevnik Slovenske novice, ki ima že pol manjši doseg.

Primorske novice bodo letos dopolnile 60 let izhajanja in razvoja, najprej dveh časopisov v Novi Gorici in Slovenski Istri, potem skupnega časopisa, ki je leta 1981 začel izhajati dvakrat na teden. Od leta 1991 se je rast podjetja in časopisa še pospešila, leta 1997 se je rodila tretja tedenska izdaja Sobota in leta 2004 prvi regionalni dnevnik v državi.

Podjetje je osamosvojitev Slovenije pričakalo skoraj brez premoženja, z majhnim številom zaposlenih in skromnimi poslovnimi rezultati. Vsako leto je beležilo rast prihodkov, premoženja, števila novinarjev oziroma zaposlenih in prav zaradi dobrega poslovanja ter rezerv iz dobičkov je zmoglo največji razvojni korak – prehod na dnevnik. Prodaja se je že po letu in pol stabilizirala, poslovanje je bilo v skladu z načrti in bi bilo v tretjem letu zagona dnevnika lahko že pozitivno. Vendar so lastniki razvoj prekinili.

Lastniki in njihove poslovne povezave

Od leta 2004 so največji lastniki Primorskih novic Banka Koper, Primorje Ajdovščina, Luka Koper, Intereuropa Koper in Hit Nova Gorica, ki imajo 64-odstotni delež v podjetju.

Gre za največja in najpomembnejša primorska podjetja, ki jih ob prostoru povezujejo tudi poslovni oziroma ekonomski interesi. Tako sta Intereuropa in Luka velika komitenta Banke Koper in do pred dnevi njena pomembna solastnika. Zato imata tudi predstavnika v nadzornem svetu banke. Banka sodeluje z državnimi institucijami, skladi in občinami pri ustanavljanju in razvoju gospodarstva, v porastu so njeni krediti državi. Za Primorje so občina Koper, Luka in država najpomembnejši poslovni partnerji. Drugo največje gradbeno podjetje v državi gradi avtoceste, mejne prehode, viadukte. Kot najboljši dobavitelj Luke Koper je podjetje dobilo že tri priznanja Luke. Spomladi lani je bilo Primorje pred podpisom pomembne pogodbe za gradnjo obalne kanalizacije v vrednosti 4,5 milijarde tolarjev, ki sta jo Dušan Črnigoj in koprski župan Boris Popovič podpisala 7. marca. Vodstvo Primorja je v tistem obdobju pripravljalo tudi menedžerski odkup podjetja od Soda in Kada ter ga ob koncu poletja uspešno izvedlo. Mestna občina Koper je velik investitor, je solastnica Luke Koper in župan je član nadzornega sveta Luke. Prostorski razvoj Luke je odvisen tudi od mestne občine Koper.

Kdaj se začnejo politični pritiski?

Želje po obvladovanju medijev so večne. Tudi Primorske novice pri tem niso nobena izjema, kot lokalni časopis dvakrat na teden so bile samo manj na očeh centra in politike. A lepljenje etiket o rdečem časopisu, ki ga je bilo treba »uravnotežiti«, ni na mestu. Primorske novice so imele do osamosvojitve Slovenije deset ustanoviteljev očinskih SZDL. Občasne kritike na vsebino so prihajale iz različnih občin, vendar bolj v smislu, katera ima več prostora v časopisu, zakaj se je sedež PN preselil iz Nove Gorice v Koper in tako naprej. Leta 1990 so se ustanovitelji odpovedali pravicam in odgovornostim, podjetje se je privatiziralo v skladu z takratno jugoslovansko zakonodajo in do leta 1995 pravzaprav ni imelo lastnikov oziroma je bil to kolektiv, ki je upravljal z družbenim premoženjem.

Potem se je podjetje privatiziralo, kar 67% so imeli notranji lastniki, po 8% državna sklada Sod in Kad, ostalo pa Infond iz Maribora. Z leti se je delež notranjih lastnikov zmanjševal, v lastništvo so vstopala primorska podjetja in leta 2004 se je oblikovala sedanja struktura. Zanimivo je bilo, da so za poraz Dina Pucerja na lokalnih volitvah leta 2002 krivdo pripisovali tudi pisanju Primorskih novic, zmagovalec Boris Popovič pa je še pred tem v časopisu zahteval poseben status. Ker ga ni imel, je vpliv poskušal uveljaviti na drugačne načine. Tako so bili poslovni odnosi med podjetjem in MOK ves čas toplo hladni, odvisno pač od vsebine časopisa. Zavračal je poslovne dogovore o poslovnih prostorih, izgubljali so se dokumenti o vračilu dolga občine Primorskim novicam …

Župan je uporabljal različne oblike pritiska: javno kritiko podjetja in novinarjev, zmanjševanje oglaševanja in selitev tega v Žurnal in Dobro jutro, izdajanje občinskega glasila, ukinitev uradnih objav leta 2004, celo selekcioniranje vabil za direktorico in odgovornega urednika. Za vsebino časopisa je bilo po njegovem pač krivo vodstvo podjetja. Kljub vsemu se je razvoj podjetja nadaljeval brez pretresov, saj koprski župan ni imel podpore v prejšnji vladi.

Dogajanje se je začelo spreminjati po letu 2004. Čeprav je predsednik vlade Janez Janša spomladi leta 2005 zagotovil, da Bruna Koreliča ne bodo zamenjali, je ta že poleti moral odstopiti iz osebnih razlogov. Luka Koper, Hit Nova Gorica in Intereuropa so namreč od države obvladana podjetja. Najprej se je v njih spremenila sestava nadzornih svetov, Bruna Koreliča je zamenjal član SDS Robert Časar, v Intereuropi je direktor postal Andrej Lovšin, v Hitu je bil razrešen Branko Tomažič. Potem so prišle na vrsto Primorske novice. Boris Popovič je že v začetku februarja na kosilo povabil Roberta Časarja, Andreja Lovšina, Vojka Čoka (Banka Koper) in Dušana Črnigoja (Primorje). Glavna tema so bili kadri Primorskih novic oziroma, kakšen naj bi bil časopis pred bližajočimi se lokalnimi volitvami. Delo in Finance sta takrat pisala o pritiskih na kadrovske zamenjave, ki naj bi prihajali bodisi iz koprske občine bodisi iz vladajoče politične opcije. Zamenjave naj bi se zgodile preko državno obvladovanih družbenikov Primorskih novic, predvsem prek njihovih novih vodstev. To se je tudi zgodilo.

Uradno so vsi zadovoljni

Pri vodenju podjetja in njegovem poslovanju med lastniki in vodstvom Primorskih novic uradno ni bilo razhajanj. Na skupščini 6. 2. 2006 so kar s 98% glasov za potrdili plan za leto 2006 in oceno, da je družba prvo leto izhajanja dnevnika poslovala v skladu z načrti iz elaborata »Primorske novice vsak dan« za štiriletno obdobje in v skladu s planom za preteklo leto. Tudi na 1. seji nadzornega sveta, ki so ga sestavljali Gorazd Humar (Primorje), Tilen Majnardi (Hit), Mirko Pavšič (Luka Koper), Aleksander Lozej (Banka Koper) in Boris Ugrin (notranji lastniki), so ugotavljali skladnost poslovanja s planom. O kadrovskih pritiskih, ki so v javnosti že močno odmevali, pa niso želeli govoriti.

Podobno je bilo na skupščini 26. 5.2006, na kateri je bilo letno poročilo in ocena, da je družba dosegla pričakovane cilje in utrdila položaj na trgu, sprejeto s 98-odstotno večino. Primorske novice so 17. maja objavile obširen članek Kontrolirano primorsko poreklo, v katerem so se spraševale, ali se bo val sprememb v slovenski medijski krajini dotaknil tudi Primorskih novic. Takrat smo lahko prebrali naslednje izjave:
Vojko Čok: »Kot družbeniki pričakujemo, da bo časopis posloval s pozitivnim finančnim rezultatom, ne da bi pri tem zahajal na področje rumenega tiska. Rad bi, da bi nas PN še dolgo seznanjale z dogodki doma in po svetu.« Poudaril je pomembnost dogajanja na matičnem območju in objektivnost poročanja, ki morata biti temelja za prepoznavnost časopisa in zvestobo bralcev.
Dušan Črnigoj je PN ocenil kot zanimiv časopis, ki pa mora še naprej bogatiti vsebino. »Želim, da časnik povečuje naklado in družba posluje pozitivno, nadzoruje stroške in se še primerneje organizira.«
Projekt regijskega dnevnika PN se je vsekakor izkazal za pozitivnega, je ocenil Robert Časar: »Prav zato si bomo zanj prizadevali tudi v prihodnje. Kot lastniku pa so za nas pomembni tudi poslovni rezultati.«
Niko Trošt pa je dejal: »Vsebino je treba še piliti, predvsem s pomočjo mnenjskih raziskav. Bralci naj povedo, kaj jim je všeč in kaj ne. Cilj je, da PN ostanejo v večinski lasti primorskih podjetij, kar je pomembno za razvoj in poslanstvo časopisa v regiji in tudi v širšem prostoru.«

V ozadju se pritiski stopnjujejo

Čeprav so se v podjetju uresničevale želje lastnikov, pa so se v ozadju stopnjevale druge prioritete, ki so se prepletle s političnimi in ekonomskimi interesi lastnikov ter oblasti.
Po kosilu z županom sta februarja dva udeleženca na pogovor povabila mene kot direktorico Primorskih novic. Prenesla sta ji sporočilo, da njeno vodenje podjetja ni sporno, vsebina časopisa pa ni vedno naklonjena koprskemu županu. Zato mora zamenjati odgovornega urednika, saj je drugače njena funkcija ogrožena. Nič niso pomagali argumenti o krhkosti položaja podjetja in nujnosti stabilnih razmer za nadaljnji razvoj, da odgovornemu uredniku v nekaj mesecih poteče mandat. Zamenjavo je treba izpeljati, se je glasilo sporočilo.

In kdo naj bo novi odgovorni urednik? Ime je prinesla Mojca Beljan, vodja za stike z javnostjo na koprski občini. V lokalu koprskega Koloseja je 22. februarja povedala, da mora odgovorni urednik Primorskih novic postati Aljoša Curavić, urednik italijanskega programa televizije Koper.

Potem so se vrstili telefonski klici in priganjanje, da je treba z zamenjavo pohiteti. Z Aljošo je bil opravljen osebnostni profil, kot za ostale kandidate, čeprav sem iskala zverziranega časopisnega urednika, ki bi bil dober vodja, organizator dela in bi v uredništvo prinesel izkušnje ter znanje. Takšna je bila Darja Verbič, ki je morala zapustiti Večer in postala izvršna urednica Primorskih novic potem, ko ji je uredništvo izreklo visoko pozitivno mnenje. To je bil, kot kaže, znak za lastnike, da se njihovim naročilom ne bom uklonila.

Po skupščini je poklical predsednik nadzornega sveta Gorazd Humar in sporočil, da me bodo razrešili. Novi direktor naj bi postal Aljoša Curavič. Ko je ta čez teden dni ponudbo zavrnil, so čez noč našli novega kandidata. Doma na čakanju je bil Sergej Škrlj, ki so ga odstavili z mesta direktorja LB Leasing Koper. Postal je novi kandidat.

Papirje urejajo na Luki Koper

Vse aktivnosti v zvezi z razrešitvijo direktorice in imenovanjem novega direktorja so v ponedeljek, dan pred sejo nadzornega sveta, tekle v nadstropju uprave Luke Koper, povsem blizu pisarne predsednika Časarja in člana Alda Babiča. Vodila sta jih člana nadzornega sveta Primorskih novic Mirko Pavšič (Luka) in Gorazd Humar (Primorje), kljuke pa smo si podajali luški pravnik, Sergej Škrlj in jaz.

Najprej je bilo treba doreči razrešitev, sporazum o novem delovnem mestu, pogodbo za novega direktorja, sklepe za nadzorni svet in izjavo za javnost.

Zrežirana seja nadzornega sveta se je pričela v torek (6. 6. 2006) ob 15. uri. Najprej so mi čestitali za opravljeno delo, dosežene rezultate in uspehe. Govorili so celo o tem, da bi mi pripadala nagrada. Potem so me razrešili: štirje za in eden proti. Dobila sem šopek rož, obžalujoče poglede in šla najprej do novinarjev, potem pa pospravljat pisarno. Naslednji dan je Škrlj že želel sedeti v njej. O njegovem delu nadzorni svet razen njegovega curiculuma ni imel nobenih referenc, ni preverjal njegovih izkušenj, poznavanja branže. Imenoval ga je celo brez programa dela.

Pogovor z novinarji po seji je bil nekonkreten in neprepričljiv. Gorazd Humar ni znal pojasniti, zakaj so me razrešili niti, s čim jih je prepričal novi kandidat. Vse, kar je povedal, je bilo, da lahko nadzorni svet v imenu kapitala naredi karkoli in je to tudi storil. Sergej Škrlj pa je iz anonimnosti stopil z izjavo, da ne bere Primorskih novic in časopisov, je pa prijatelj Borisa Popoviča. Čas je pokazal, da za vodenje medijskega podjetja to ni dovolj.

»Uravnoteženje« uredništva in časopisa

Novi direktor je že 20. 6. 2006 dosegel odstop odgovornega urednika iz »osebnih razlogov«. Objavi razpis, na katerega se prijavijo Venčeslav Japelj (dolgoletni urednik in novinar PN), Aljoša Curavić (nesojeni odgovorni urednik in direktor), Danica Cmrečnjak (novinarka Dnevnika), Franco Juri (znani publicist, novinar in karikaturist), Tadej Labernik (izkušen novinar in urednik) in Tino Mamić (novinar PN). Izbere najmanj izkušenega, kar argumentira z njegovim poznavanjem Primorskih novic in ker bodo stroški, glede na to, da je Tino Mamić že zaposlen, manjši. Neuradno pa direktor razlaga, da Mamić ni po okusu koprskega župana, vendar sta mu izbor narekovala Robert Časar in Andrej Lovšin po naročilih iz Ljubljane.

V uredništvu je vladala negotovost, govorice o zamenjavah in političnih pritiskih so opravile svoje in ob glasovanju za mnenje Tinu Mamiću se slaba polovica udeležencev sestanka aktiva novinarjev odloči za podporo. Tino Mamić jim je zagotovil, da si želi delati dober časopis in ne bo delal kadrovskih čistk. Že čez nekaj dni završi v desku, kjer zvečer končujejo časopis. Strani so postavljene, Tino pa zahteva umik celostranskega intervjuja iz priloge 7.val zaradi dveh spornih stavkov. Proti so izvršna urednica, urednik priloge, avtorica, predlagajo umik spornih stavkov, vendar intervju ni objavljen. Tako se začne.

Mamić avgusta poskuša ustno razrešiti izvršno urednico Darjo Verbič, vendar z direktorjem kmalu ugotovita, da obstajajo pogodbe, zakoni, akti in tako po domače ne gre. Verbičeva je tako razrešena 30. oktobra. Potem so zamenjani še pomočnik odgovornega urednika, namestnik odgovornega urednika v Novi Gorici, urednik za politiko in gospodarstvo.

Organizacijsko in kadrovsko prihaja do zmede, uredništvo ne pozna urednikovega načrta dela in vizije, za mnenje o kadrovskih zamenjavah ne vpraša aktiva, kolegija urednikov. Priprave na pokrivanje lokalnih volitev zamujajo, ustvarja se zmeda, v časopisu pa so prispevki o kandidatih in aktivnostih SD, LDS in nekaterih novih strank praviloma krajši in objavljeni na spodnjih straneh časopisa. Zato je več pozornosti namenjene SDS, NSi, SLS in zlasti Borisu Popoviču in njegovim strankam. Zgodi se tudi nikoli razčiščena zloraba volilnega molka, ko se v nekaterih koprskih območjih v nabiralnikih skupaj s časopisom pojavijo fotokopije iz časopisa Direkt, v katerem sta bila napadena dva Popovičeva protikandidata.

Boris Popovič v Kopru zmaga in naslednji dan novinarka Petra Vidrih z njim opravi intervju. Po njem se zgodi verbalni napad nanjo, ko jo župan zmerja s seksističnimi anatemami in jo odslovi s »spizdi in odjebi«. In kaj sledi? Tino Mamić se zaradi zahtev kolegov mlačno postavi novinarki v bran, občina odpove vse izvode časopisa, novinarka pa se znajde celo v primežu sodišča oziroma županove tožbe. Po volitvah je Obala osvojena, Sergej Škrlj 1. 12. 2006 odstavi Tina Mamića in imenuje v. d. odgovorno urednico. Zaradi nakopičenih finančnih in kadrovskih težav, nemira v kolektivu, ki pošilja apele lastnikom in javnosti, po namigu nadzornega sveta »iz osebnih razlogov« samo tri tedne kasneje odstopi tudi Sergej Škrlj.

Nadzorni svet takoj imenuje novo direktorico, na enak način kot junija. Brez ugotavljanja njenega znanja, izkušenj, programa dela, ampak le zaradi predloga nekaterih lastnikov. Nova direktorica postane piarovka Luke Koper Suzana Zornada Vrabec.

Sprenevedanje nadzornikov in lastnikov

Podjetje in časopis, s katerima so bili lastniki še maja zadovoljni in je uresničevalo načrte ter pričakovanja bralcev, sta se samo v sedmih mesecih znašla v globoki kadrovski in finančni krizi. Če se je o Primorskih novicah prej govorilo kot o najbolj razvitem regionalnem časopisu in podjetju, o primeru uspešnega prehoda na dnevno izhajanje, so drugi mediji potem poročali o težavah, prepirih, razrešitvah. V lastnem mediju pa sta Tino Mamić in Sergej Škrlj med seboj prala umazano perilo.

Nadzorni svet in lastniki so bili s perečim položajem ves čas seznanjeni. Med drugim so jim mali družbeniki, ki so imeli 13-odstotni delež, jeseni v pismih trikrat obširno razložili dogajanje, apelirali na njihovo odgovornost in aktivnost, da se razmere ne bi poslabšale. Nadzorniki niso odgovarjali oziroma so se sklicevali na svoja pooblastila, v katerih ni vmešavanja v poslovanje podjetja. Toda njihovo sedemmesečno delovanje je kazalo drugače. Na svoji 1. seji niso hoteli govoriti o političnih pritiskih na kadrovske menjave v uredništvu, potem so sredi mandata razrešili direktorico brez argumentov in razlogov, z imenovanjem novega direktorja so neposredno povzročili večje stroške podjetju. Novi direktor ni znal strokovno in poslovno voditi družbe, kljub temu niso izkoristili možnosti večjega nadzora. Ko je vse že drvelo navzdol, pa so ponovili pomanjkljivo kadrovsko potezo izpred mesecev in spet imenovali novo direktorico čez noč. Pri svojih odločitvah so se sklicevali na pravice kapitala, v imenu katerega lahko počnejo karkoli. Pri tem so pozabljali, da so po zakonu o gospodarskih družbah nadzorniki pri svojem delu samostojni in zavezani k delovanju v interesu podjetja, ki ga nadzirajo, ne pa lastnikov.

Prihodnost?

Težave v družbi Primorske novice se letos stopnjujejo in nič ne kaže, da bi lahko bile v kratkem obvladane. To se kaže tudi v vsebini časopisa in obstaja bojazen, da se bodo sicer lojalni bralci v letu, ko njihov časopis praznuje 60 let, začeli ozirati po drugih medijih. Prihodnost sicer je odvisna od lastnikov gospodarske družbe, vendar tudi od novinarjev.