Timošenkovi spodletelo – Ukrajina bi potrebovala širšo koalicijo

Juliji Timošenko je zmanjkal en glas, da bi postala predsednica ukrajinske vlade. Tudi če bi včeraj dobila dovolj glasov, po mnenju razpravljavcev, ki so se v začetku novembra, približno mesec dni po volitvah, udeležili razprave o Ukrajini so na Evropskem centru za politične študije (EPC) v Bruslju, za prihodnost države ne bi bilo dobro. Ukrajina potrebuje široko koalicijo, ne koalicijo zaradi koalicije, je recimo dejal Konstantin Bondarenko, direktor inštituta za nacionalno strategijo iz Kijeva, ki velja za enega najuglednejših političnih analitikov v Ukrajini. Po njegovih besedah je prihodnost Ukrajine lahko “oranžna” bodisi tako, da v parlamentu prevladuje oranžna koalicija bodisi bo način vladanja temeljil na idealih oranžne revolucije iz leta 2004.

Povedal je, da Julija Timošenko lahko oblikuje vlado z minimalno večino, ampak to bo le koalicija zaradi koalicije. Stranki Blok Julije Timošenko in Naša Ukrajina, ki jo podpira predsednik Viktor Juščenko, imata v parlamentu dva sedeža večine, kar je premalo, da bi vlada z njuno podporo lahko izvedla potrebne reforme. Bondarenko je zato prepričan, da Ukrajina potrebuje vlado široke koalicije vključno s Stranko regij, ki jo vodi Viktor Janukovič.

Takšna vlada bi po njegovih besedah morala izpolniti pet ciljev. Poskrbeti bi morala za demokratizacijo družbe in državnega aparata, zagotoviti svobodo govora, izvesti obširne reforme na vseh področjih življenja, zagotoviti poštenost in transparentnost v vseh državnih službah in državnem aparatu, pa še Ukrajincem omogočiti, da bi se svobodno odločili za evropsko prihodnost. “Če bi nova vlada vse to uresničila, bi res lahko govorili o oranžni prihodnosti Ukrajine,” pravi Bondarenko.

Politična kriza, ki jo je Ukrajina imela spomladi, ni bila nacionalna kriza, bila je le politična kriza, spopad med dvema ali tremi strankami. Ukrajina nikoli ni bila Rusija, je poudaril ugledni analitik, Ukrajina je Evropa, zato je oranžna prihodnost Ukrajine v veliki meri odvisna od odnosa Evrope do nje.

Dr. Juri Ruba, direktor nacionalnega inštituta za strateške študije, nacionalno varnost in obrambni svet Ukrajine, se je prav tako strinjal, da so bile letošnje volitve bistvene za prihodnost Ukrajine in Evrope. Oranžna revolucija je leta 2004 pripomogla, da je Ukrajina prešla tranzicijo po razpadu Sovjetske zveze. Sedanja nova vlada pa bi morala zastaviti močno gospodarsko politiko, da se bo država lahko soočila z globalnimi izzivi, poskrbeti bi morala za učinkovit boj proti korupciji in pridobiti močno podporo javnosti za izvedbo reform.

Pirkka Tapiola, predstavnik kabineta visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, je izpostavil vprašanje, ali bodo elite, ki vodijo državo, pripravljene na vodenje države po demokatičnih načelih. Ljudje, ki so v Ukrajini na političnih položajih, so v preteklosti prišli do ogromnega bogastva, zaradi tega nimajo pojma, kako živijo navadni ljudje in tudi ne, kaj ti ljudje, ki tudi delajo z njimi, kot recimo tajnice, potrebujejo. Ni dovolj, da se politiki pogovarjajo in slišijo, kaj potrebujejo elite, ki so multimilionarji, spustiti se morajo na raven navadnih ljudi, ki zaslužijo 100 ali 200 dolarjev na mesec.

Politiki v Ukrajini živijo v povsem drugem svetu kot državljani, predstavljajo svoje interesne skupine, prave politične stranke, ki bodo omogočile državi in državljanom razvoj, moajo zaradi tega še razviti. Spremeniti je treba tudi ustavo, saj ta zdaj temelji na načelu, da “zmagovalec dobi vse”, kar ustreza elitam, ne določa pa temeljnih pravil za vladanje. Zaradi te pomanjkljivosti je spomladi skorajda razpadel sistem. “Najti je treba demokratično in pravno pot iz politične krize. Ukrajina ne more od EU ali koga drugega pričakovati, da ji bo pripravil rešitev, najti jo mora sama. Ukrajina potrebuje ustavo, ki bo vsem političnim silam v državi omogočala delovanje. To delo bo boleče in težko, a treba ga bo opraviti,” je dejal Tapiola. Tudi on se je strinjal, da morajo ukrajinske politične stranke najti način, da bodo lahko začele sodelovati.

Julija Timošenko je po glasovanju, ko še drugič ni dobila dovolj glasov, da bi lahko sestavila vlado, zagotovila, da se ni predala. Ali bo poskrbela za manjkajoči glas ali se bo vendarle začela pogovarjati z Janukovičevo Stranko regij, ni povedala.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Timošenkovi spodletelo – Ukrajina bi potrebovala širšo koalicijo”
  1. darja je rekel/rekla:

    Juščenko znova predlagal Timošenkovo
    Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je danes Julijo Timošenko vnovič predlagal na položaj predsednice vlade, in sicer dan potem, ko ji je v parlamentu zmanjkal le glas za izvolitev.

    http://novice.siol.net/default.....&pgn=1

  2. darja je rekel/rekla:

    Timošenkova nova ukrajinska premierka

    Ukrajinski parlament je v drugem glasovanju Julijo Timošenko izvolil za novo predsednico ukrajinske vlade. Za Timošenkovo je glasovalo 226 poslancev, kar je glas več od podpore minuli teden. Opozicija in poslanci Stranke regij dosedanjega premiera Viktorja Janukoviča se današnjega glasovanja niso udeležili.

    http://novice.siol.net/default.....&pgn=1

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
sašo ornik, sreda, 28. oktober 2009 

Pet let po oranžni revoluciji je Ukrajina zopet pred predsedniškimi volitvami. Nekaj manj kot tri meseci so še do 17. januarja, od nekdanje koalicije Juščenko-Timošenko pa je ostalo le še goreče sovraštvo med dvema soborcema, ki sta barvni revoluciji dala prepoznavni obraz. Oranžni tabor se je razklal, stara delitev na vzhodni in zahodni del Ukrajine pa tudi ostaja stalnica ukrajinske politike.
Tako bosta glavna tekmeca za zmago na predsedniških volitvah Viktor Janukovič, človek ki mu je pred petimi leti revolucija odnesla [...]

sašo ornik, torek, 12. januar 2010 

Nič ne kaže, da bi novembrska panika okoli svinjske gripe kakorkoli pomagala predsednici ukrajinske vlade Juliji Timošenko, da bi zmanjšala zaostanek za svojim glavnim tekmecem na predsedniških volitvah Viktorjem Janukovičem. Prvi krog volitev, in kaže da bosta dva,  bo sedemnajstega januarja, Janukovič pa ima po anketah  prednost. Trenutni predsednik Viktor Juščenko nima nobenih možnosti.
Ko so se novembra iz Ukrajine začela širiti grozljiva poročila o širjenju svinjske gripe, je predsednica vlade Julija Timošenko pograbila priložnost. Čeprav so v svetovni zdravstveni organizaciji [...]

sašo ornik, sreda, 10. februar 2010 

‘Pri takšnih volitvah nikoli ne bom priznala legitimnosti Janukovičeve zmage,’ je po volilni nedelji, ki je njenemu tekmecu prinesla tri odstotno prednost, na srečanju svoje stranke v ponedeljek naznanila predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko. Do pričakovanih zapletov je torej prišlo, čeprav po ukrajinski prestolnici še ni vzniknila armada strankarskih šotorov ene ali druge strani (a se je nekaj predstraž že pojavilo).
Na volitvah, ki so jih tuji opazovalci označili za poštene in brez resnih neregularnosti, je Viktor Janukovič, predsednik Stranke regij, [...]

darja, petek, 26. februar 2010 

Svetovna trgovina se je lani zmanjšala za 12 odstotkov, to je največji padec po drugi svetovni vojni, je na pogovoru na inštitutu EPC v Bruslju dejal direktor svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy. Napovedi za letos še nima, reče lahko le, da se razmere počasi izboljšujejo. Ali je to izboljšanje le začasno ali trajnostno še tudi ni mogoče povedati, ni pa dvoma o pregrevanju na Kitajskem. Težko je po njegovem tudi odgovoriti na vprašanje, ali bo sedanja kriza povzročila deglobalizacijo, [...]

nik, petek, 11. december 2009 

Umazana vzhodnoevropska bivša socialistična beznica, v katero ponikajo evropski avti in od koder prihajajo evropske kurbe; primitivna država, ki moti dotok plina – ker ne plačuje drugi umazani vzhodnoevropski bivši socialistični naddržavi, Rusiji, kar je pa hecno, saj je Ukrajina tako ali tako le ena od vrst Rusije (poleg Belorusije). Oranžna revolucija, inovativni (milo rečeno) nastopi na evroviziji, ena Julija in dva Viktorja, Čornobylj (bolj poznan po ruskem imenu Černobylj). Ukrajina – Slovencem neznana država. Razen naštetega imamo še stereotipov [...]