Slovenija med peterico z največ zaposlenimi za določen čas

Nemška podjetja smejo pogodbene delavce, ki jim jih začasno “posodijo” agencije za posredovanje delavcev, zaposliti od leta 2003. Leta 2004 je bilo tako zaposlenih 400 tisoč, letos že 790 tisoč ljudi. Njihovo število še narašča. Delodajalci z njimi vse pogosteje nadomeščajo redno zaposlene, ker so za polovico cenejši. Čeprav bi jih smeli imeti pogodbeno zaposlene za določen čas le v času uvajanja oziroma zaradi povečanja naročil, nekateri na podlagi pogodbe kot izposojeni delavci delajo že tri ali štiri leta. Marsikateri delodajalec redno zaposlene ob odhodu v pokoj nadomešča le še s pogodbenimi oziroma izposojenimi delavci, nekatera podjetja imajo že polovico delavcev zaposlenih za določen čas, ponekod jih je že več kot redno zaposlenih. Dogaja se tudi, da podjetja redno zaposlene delavce odpustijo kot presežke, čez nekaj časa pa jih prek agencije pokličejo nazaj in jih zaposlijo na podlagi pogodbe za določen čas in seveda za polovico nižje plačilo, ugotavljajo nemški sindikati.

V socialdemokratski stranki (SDP) napovedujejo, da bodo zahtevali omejitev pogodb za izposojene delavce na tri tedne za lažja dela in največ tri mesece za zahtevnejša dela. V tem času delavec opravi poskusno dobo, se na delo lahko navadi in začne delati kot polno zaposleni delavec, razlagajo v SDP. Svojo zahtevo utemeljujejo tudi z razmišljanji v evropski komisiji, da bi na ravni EU predpisali omejitev veljavnosti pogodb za določen čas na največ 6 mesecev. V krščansko-demokratski uniji (CDU) imajo povsem drugačno mnenje, zaradi tega kanclerko Angelo Merkel v vladni koaliciji očitno čaka nov spor. V CDU so namreč prepričani, da omejevanje pogodbenega dela ni smiselno, saj bi brezposlenim tako otežili vključevanje na trg dela. Delodajalcem je po njihovem mnenju treba omogočiti, da lahko delavce čim hitreje zaposlijo, ko pa jih ne potrebujejo več, pa jih odpustijo in so lahko na voljo za druge delodajalce.

V Sloveniji zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec sme imeti delavca zaposlenega za določen čas največ dve leti. Na podlagi konec oktobra potrjene novele zakona o delovnih razmerjih pa ima delodajalec lahko z delavcem sklenjeno pogodbo za določen čas za več kot dve leti, če projekt, za katerega je zaposlen, traja več časa in pogodbo z delavcem sklene za ves čas izvajanja projekta. S kolektivno pogodbo za posamezne dejavnosti pa se določi, kaj se šteje kot projektno delo. Po uveljavitvi novele zakona o delovnih razmerjih (21. člen) imajo torej delodajalci nekoliko več možnosti za podaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, kot so jih imeli do zdaj. Vendar pa je Slovenija že zdaj med tistimi državami v Evropi, ki imajo med zaposlenimi največji delež delavcev s pogodbo za določen čas.

Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2005 – novejših podatkov očitno nimajo – za določen čas zaposlenih 13,3 odstotka vseh zaposlenih – največ, kar 32,3 odstotka, v Španiji. Najmanj delavcev je bilo v EU pred dvema letoma zaposlenih za določen čas v Romuniji (2,5 odstotka) in na Irskem (2,6 odstotka). V Sloveniji jih je bilo 16,6 odstotka, kar je več od povprečja v EU in tudi več kot v Nemčiji (13,1 odstotka), vendar se je v Nemčiji število delavcev za določen čas občutno povečalo lani in letos.

V Avstriji je pred dvema letoma imelo pogodbo za določen čas recimo le 8,8 odstotka zaposlenih, v Italiji 11,5 odstotka, na Madžarskem 7,1 odstotka. Slovenija ima torej v primerjavi s sosedami – tudi Hrvaško (13 odstotkov) – najvišji delež zaposlenih na podlagi pogodbe za določen čas. Več zaposlenih za določen čas kot Slovenija so imele leta 2005 v EU poleg Španije še Finska (17,9 odstotka), Portugalska (18,9 odstotka) in Poljska (25,5 odstotka). Na Danskem, kjer lahko delodajalci po sistemu prožne varnosti odvečne zaposlene zelo hitro odpustijo, so imeli leta 2005 na podlagi pogodbe za določen čas zaposlenih 9,9 odstotka delavcev.

K zaposlenim za določen čas v Sloveniji je treba dodati še delo prek študentskih napotnic. Nekdanji minister za delo Janez Drobnič je marca v časopisu Finance objavil, da prek študentskega servisa v Sloveniji vsak dan dela 25 tisoč ljudi. Po njegovi oceni bi polovico teh delovnih mest lahko zapolnili brezposelni. Državni statistični urad je konec novembra objavil, da je bilo v tretjem četrtletju letos v Sloveniji dober 1 milijon delovno aktivnih prebivalcev, kar je 13 tisoč ali dober odstotek več kot v drugem četrtletju. Na uradu so največji porast zabeležili med tistimi, ki delajo prek študentskih servisov, tistimi, ki pomagajo družinskim članom, in delavci pri obrtnikih. Brez zaposlitve je bilo v tretjem četrtletju letos v Sloveniji 47 tisoč ljudi, kar je nekoliko manj kot v drugem četrtletju.

Z zaposlovanjem za določen čas ni nič narobe, če imajo zaposleni zagotovljene enake socialne pravice in plačo kot zaposleni za nedoločen čas, sistem pa dopušča, da delavec, ki izgubi službo, v doglednem času lahko najde novo. Marsikdo, ki je predolgo zaposlen na enem delovnem mestu, postane naveličan, se začne dolgočasiti, služe pa ne upa zamenjati, ker nima zagotovila, da bo ostal na cesti.

Ker so v Nemčiji oblasti postale pozorne na naglo naraščanje števila pogodbenih delavcev, se je recimo BMW že odločil, da bo svoje začasne delavce začel plačevati enako kot redno zaposlene. Nekaj manjših delodajalcev pa je izposojene delavce, s katerimi so zadovoljni, že zaposlilo za nedoločen čas, kar je tudi temeljni namen zakona iz leta 2003. Učinkovito menjavanje zaposlenih in služb je mogoče, če imajo delodajalci in delojemalci v okviru socialnega dialoga realne zahteve in oblast zagotavlja nadzor, da sistema ni mogoče zlorabljati.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 3 na “Slovenija med peterico z največ zaposlenimi za določen čas”
  1. izkoriscevalec je rekel/rekla:

    delo za doloćen čas je izkoriščanje in slovenska vlada je med top 5 izkoriščevlskimi vladami!!!

  2. kriptoproletarec je rekel/rekla:

    Delo za določen čas ima še en zelo pomemben učinek. Delodajalec s tako pogodbo disciplinira delavca, saj si ta ne bo drznil ugovarjati v primerih, ko bo sam delodajalec kršil pravila igre. Nad glavo mu namreč visi Damoklejev meč nepodpisane nove pogodbe.

  3. Aleš je rekel/rekla:

    Dokler bodo pri nas delavci tako dobro zaščiteni, da bomo morali imeti ne vem kakšne delavnice in predavanja, kako lahko delavca odpustiš, brez da splakneš bajne denarje in se izogneš tožbam… bomo zaposlovali za določen čas.

    Vsak list ima 2 strani. :-\

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 1. marec 2010 

V Sloveniji je med brezposelnimi še vedno največji problem pri mladih. V zadnjem četrtletju 2009 je med mladimi, ki so stari do 24 let, stopnja brezposelnosti dosegla 15,2 odstotka, splošna stopnja brezposelnosti pa je v enakem obdobju dosegla 6,4 odstotka, je pokazala anketa, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo in Eurostata.  Evropski center za poklicno izobraževanje (Cedefop) ocenjuje, da bo v EU v prihodnjih desetih letih odprtih za 10 milijonov novih delovnih mest manj, kot so [...]

vojko, petek, 13. november 2009 

Pred skoraj natančno dvema mesecema je v Gorenju izbruhnila spontana stavka, nekako teden dni kasneje je postalo jasno, da gre Mura lahko samo še v stečaj. Med 28 in 12 tisoči evrov dodane vrednosti na zaposlenega je velika razlika, a bolj količinska kot kakovostna. Podjetje z drugo že predvčeraj ni imelo možnosti obstati, Gorenje s prvo je nemara že danes, zanesljivo pa jutri ne bo več imelo. Tistim s 400 in 500 evri plače na mesec se zdi, da bi [...]

darja, četrtek, 22. julij 2010 

Kako prazna, zbirokratizirana, sterilna skupnost je Evropska unija, so predsedniki evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropskega sveta Herman van Rompuy in evropskega parlamenta Jerzy Buzek spet dokazali v tem tednu ob srečanju z voditelji cerkva in verskih skupnosti. Ko jih je britanski novinar vprašal, kakšno je njihovo stališče o razpravah o razpelih v javnih prostorih in o odločitvah belgijskega in francoskega parlamenta o prepovedi nošenja burk, je Barroso izmikajoče se odgovoril, da nima stališča, ker to ni pristojnost EU. Van [...]

darja, torek, 20. april 2010 

O tem, da so usposobljeni in izobraženi ljudje zdaj velikokrat prisiljeni delati enostavna dela, za katera je dovolj osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, da mladi lahko dobijo le zaposlitev za določen čas, v razpravah na ravni EU in državah članicah ni izpostavljeno kot problem. Na dnevnem redu razprav politikov in funkcionarjev ni zaslediti, da je treba z ustrezno politiko zagotoviti, da bo večina ljudi lahko dobila zaposlitev v skladu s svojimi sposobnostmi in izobrazbo. Namesto o vstopnih strategijah oziroma kako ljudem, [...]

darja, sreda, 13. januar 2010 

Novembra lani je bilo v 16 članicah evroobmočja brez službe 15,7 milijona ljudi, v vseh članicah EU pa 22,9 milijona. Stopnja brezposelnosti v 16 članicah evroobmočja je novembra lani dosegla 10 odstotkov, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V vseh 27 članicah EU je bilo brez službe 9,5 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Članice evroobmočja so novembra lani dosegle najvišjo stopnjo brezposelnosti po avgustu 1998, vse članice EU pa po januarju 2000, ugotavljajo evropski statistiki.
Po podatkih Evrostata sta imeli novembra [...]