Presenečena sem, da, upoštevajoč funkcijo, ki jo opravljam, doslej o predvideni proslavi nisem bila uradno obveščena.
Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, v pismu premierju Janezu Janši

Gospa je sicer varuhinja človekovih pravic, ni pa njihova lastnica. Človekove pravice so nekaj največjega in ji lahko slavi kdorkoli.
Aleksander Zorn, predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave, za Dnevnik

***

Po meritvah javnega mnenja za leto 2006, ki jih je opravil center za raziskovanje javnega mnenja, so sodišča institucija, ki med oblastnimi podsistemi uživa najvišjo stopnjo zaupanja, takoj za policijo. Javnost sodiščem zaupa približno toliko kot Bogu, po rezultatih te iste javnomnenjske raziskave.
Franc Testen, predsednik vrhovnega sodišča, na konferenci Percepcija prava v družbi

V tem času vlada zagotovo opravlja mnoge stvari, zaradi katerih nima časa, da bi se ukvarjala z anketami. Jaz sem to velikokrat že povedal. /…/ Mi smo naredili recimo anketo za naš posvet Slovenske demokratske stranke, ki je pokazala povsem drugačne trende. Jaz tej anketi verjamem oziroma mislim, da ni nihče z njo manipuliral.
Janez Janša, predsednik vlade, v Odmevih TV Slovenija

O tej vladi lahko govorimo samo dobro, sicer nam bo spet ponudila odstop. Zato bi rekel, da je sigurno zvezdni trenutek, ne samo te vlade, ampak slovenske politike v tem mandatu, uvedba evra. Drugi zvezdni trenutek za slovensko politiko pa bo nastopil po volitvah, ko se bo ta vlada poslovila.
Jožef Školč, vodja poslanske skupine LDS, v Odmevih TV Slovenija

Janez Janša je specialist za izgubljanje na volitvah. Ne neki način ga pravzaprav občudujem, vsak, ki bi tolikokrat izgubil na volitvah kot on, bi že zdavnaj odnehal.
Vlado Miheljak, profesor na FDV in kolumnist Dnevnika, v Mladini

***

Nihče v Sloveniji se zaenkrat ne zaveda, da je v igri veliko več kot usoda enega profesorja. Slovenija je pred tem ali bo SDS uspelo zaključiti proces vzpostavljanja avtoritarne enostrankarske države ali pa se bo proces obrnil v drugo smer. V odpiranje svobode in v to, da bomo začeli spet po vzoru protestantskega gibanja in velikega Trubarja loviti svetovne tokove. Neokonservativizem nima potenciala, da bi se spopadal za svoje pozicije v družbi z argumenti. Vsaj to, kar počnejo pobudniki tega sestanka, ni novo. /…/ Jaz sem tu samo prvi, sledili bodo še Vlado Miheljak, Miha Kovač in tako naprej. Spisek je gotovo dolg.
Igor Lukšič, profesor na FDV, na seji državnozborske komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti

Jaz priznam da sem bil vseskozi v zadregi in tudi ta trenutek ta zadrega ni nič manjša, ali naj danes sploh sodelujem na tej seji, na seji te komisije. Ta današnji dan je vsekakor, minimalno rečeno, slab znak za slovensko demokracijo. Najverjetneje pa je in bolj ko bomo vlekli s to razpravo, tudi žalosten dan za ta parlament. Raven, na katero se spuščamo, je resda pod vsako še smiselno ravnijo za take organe, kot je naš. To je slabo za državo, to je slabo za visoko šolstvo v tej državi, to je zelo slabo za študentarijo te države. V dveh delih. Tako v tistem delu ki se čudi temu da je to mogoče, kot v tistem delu, ki je bil tako ali drugače vzpostavljen v to, da se to igro z nami kot parlamentom in s to državo gre. Povsem mogoče je, da nekdo verjame, da tukaj razpravljamo o nedolžnih stvareh. Podobno so verjeli tisti, ki so metali iz univerza leta 1974 štiri profesorje. Zdelo se jim je pač, da so ti ljudje šli predaleč. Niso zadosti spoštovali reda, ki se je takrat zdel zveličan. To naj ne bi imelo prav nobenih širših posledic, ampak ko ve neki točki ne ločimo več, kaj je stvar univerze in kaj je stvar politike, takrat smo zelo daleč.
Slavko Gaber, neodvisni poslanec, na seji državnozborske komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti

Sama namreč menim, da takšna ravnanja in delovanja, o katerih danes govorimo, se pravi, ko je po našem mnenju kljub vsemu, čeprav nekateri trdijo, da ni temu tako, prišlo do posega v zasebnost posameznika in s tem tudi do kršenja človekovih pravic, takšna ravnanja vsekakor niso in ne morejo biti v skladu s tako imenovano novo politiko, ki jo prezentira predsednik Socialnih demokratov, gospod Borut Pahor, podpredsednik pa, kot vemo, je dr. Igor Lukšič. Dejstvo je namreč, za takšna dejanja tudi nekaterih drugih poslancev iz te stranke, katerim smo priča že kar dobre pol leta. Da omenim gospoda Ropa in njegova nezakonita prisluškovanja, in tudi navsezadnje neke lažnive obtožbe, ki so se potem pojavljale, potem gospoda Vebra, ki je zelo nestrpno nastopil proti romski populaciji. Seveda so še drugi primeri. Skratka, to vse kaže na to, da se dejanja poslancev Socialnih demokratov, vključno s tem dejanjem, ki je bilo storjeno s strani, vsekakor uglednega profesorja, tukaj ni nobenega dvoma, izjemnega politologa, seveda razlikujejo od besed, ki jih vedno znova ponavlja in izgovarja gospod Borut Pahor. Predvsem me zanima, ali skozi takšna ravnanja, kot je poseganje v zasebnost ljudi, pa tudi navsezadnje prejšnji teden pošiljanje političnih tekmecev v psihiatrične ustanove oziroma na zdravljenje k psihiatrom. Prejšnji teden, mislim, da ob koncu tedna, je namreč dr. Lukšič dejal, da naj si poslanci SDS-a najdemo pomoč psihiatra, zaradi tega, ker opozarjamo na kršenje človekovih pravic, ki so se zgodile. Vsekakor takšnega nivoja komunikacije sama nisem pričakovala, je pa tudi takšno ravnanje popolnoma v nasprotju z deklaracijo, ki jo je, ravno tako prejšnji teden zapisal gospod Borut Pahor.
Eva Irgl, poslanka SDS, na seji državnozborske komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti

Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne v svojem delovanju. 7. člen Ustave. Kaj je tukaj za preučevati? Kaj tisti, ki verske obrede vodijo, govorijo? To je njihova ustavna pravica, da govorijo tisto, kar menijo, da je prav in kar želijo. In tisti, ki se verskih obredov udeležujejo, enako. In če sorodniki nekoga, ki je krščen, pridejo v cerkev in to poslikajo, je njihova ustavna pravica, da to naredijo. Če kogarkoli od tistih ki so udeleženi zraven moti, se umakne. Gre za nekaj popolnoma drugega, kot je bilo tukaj v tem primeru. Za nekaj popolnoma drugega. Za čisto drugačno situacijo. Za čisto drugačno situacijo. In mislim da teh stvari resnično ni dobro mešati. V povezavi z volilnim molkom ali potem teh obredov na dan volitev ne bi smelo biti. Po tej logiki ne bi smeli v času volilnega molka govoriti v tej državi, bi morali biti vsi tiho. Ljudje, mediji, vsi! Po njegovem pa predvsem in v prvi vrsti cerkve, kajti tam je zlo vsega, po tem, kar smo danes poslušali. In gre za direkten napad na vernike v tej državi. Za direkten napad! Za delitev ljudi med sabo, kar ni več politika leta 2000. To je zelo slaba politika in nas vrača v neke trde in svinčene čase. In tega si resnično ne smemo dovoliti. Mislim, da moramo biti tolerantni eden do drugega, povedati, pogledati, kako gledamo na stvari, in mislim, da vsak lahko pove svoje mnenje o zadevi, o kateri se razpravlja, z vsem dolžnim spoštovanjem.
Zvonko Černač, poslanec SDS, na seji državnozborske komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti

Pri tretjem, če je takšen kot je, se bom vzdržala. In sicer predvsem, zaradi zadnjega stavka, da bo komisija obvestila komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope, se mi zdi, da če bi mi to naredili, da bi bili podobni opoziciji, ki za vsako obvešča evropske institucije, zato takega sklepa ne bom podprla. Moram pa reči, da mi je žal, da je prof. Lukšič zapustil to sejo. Tudi jaz imam otroke doma, pa bi rabili večerjo recimo. Ni mi pa odgovoril na nekatera vprašanja, zakaj se je posluževal tajnih metod oziroma tajnega opazovanja in prav te inštitucije, zato se bom tukaj vzdržala, ne bom glasovala proti ne za.
Marjetka Uhan, poslanka NSi, na seji državnozborske komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti