Vsaj eden od desetih ljudi, ki so letos sodelovali v anketi Transparency International o korupciji, je navedel, da je moral plačati podkupnino za storitev, ki bi jo moral dobiti brezplačno. Med institucijami, ki jim korupcija najbolj škoduje, so na vrhu še zmeraj politične stranke in nacionalni parlamenti, so pokazali rezultati ankete o koruptivnosti v letu 2007, ki so jo objavili pred 9. decembrom, ki je svetovni dan boja proti korupciji. Med 60. državami, v katerih so izvedli anketo, ni Slovenije. Med anketiranimi državami so najmanj koruptivne Avstrija, Kanada, Francija, Islandija, Japonska, Južna Koreja, Švedska in Švica, kjer je manj kot 1 odstotek ljudi moralo plačati podkupnino. Na vrhu lestvice najbolj koruptivnih držav je Kamerun, kjer je moralo 79 odstotkov ljudi moralo plačati podkupnino, med prvimi petimi sta pokrajina Kosovo (67 odstotkov) in Makedonija (44 odstotkov).
“This year’s Global Corruption Barometer has made it clear that too often, people must part with their hard-earned money to pay for services that should be free”, said Transparency International Chair Huguette Labelle. “And they do not see enough commitment when they look to their governments and leaders. We are heartened though, that the public is increasingly demanding the accountability of the very institutions that most affect their lives, as this is a powerful driver of change.”
Anketirani so najmanj krat odgovorili, da so morali plačati podkupnino za pridobitev telefonske linije ali plinske napeljave, najbolj korumpirani na globalni ravni so po njihovih navedbah policisti – kar 25 odstotkov anketirancev, ki so imeli opravka z njimi, so jim morali plačati podkupnino -, sledijo pa jim sodišča. To pomeni, da korupcija ljudem preprečuje enako obravnavo v skladu z zakonodajo.
“This year’s Global Corruption Barometer has made it clear that too often, people must part with their hard-earned money to pay for services that should be free”, said Transparency International Chair Huguette Labelle. “And they do not see enough commitment when they look to their governments and leaders. We are heartened though, that the public is increasingly demanding the accountability of the very institutions that most affect their lives, as this is a powerful driver of change.”
Izvedenci Transparency International so v letošnji anketi koruptivnost pravosodnih organov podrobneje analizirali in ugotovili, da sodniki in drugo osebje, ki dela v pravosodju, najpogosteje sprejema podkupnino za to, da namerno zavlačujejo z obravnavami, zavrnejo ali sprejmejo določeno pritožbo, sprejmejo odločitev po določenem postopku in na določen način. Anketa je recimo pokazala, da Rusi sodnikom in drugim ljudem, ki delajo v pravosodju, na leto plačajo okrog 210 milijonov dolarjev podkupnine. Vsekakor bi bilo zanimivo dobiti tudi podatke, kakšne izkušnje imajo s sodniki in uslužbenci sodišč Slovenci, še posebej v Kopru.
Medtem ko je na globalni ravni policija najbolj koruptivna, so na drugih področjih med regijami precejšnje razlike. Za širšo Evropo je anketa pokazala, da so najbolj koruptivni zaposleni v zdravstvu. V Latinski Ameriki, azijsko-pacifiškem območju in Severni Ameriki prevladujejo majhne podkupnine v sodstvu. V Afriki, Rusiji, Ukrajini in Moldaviji prevladuje korupcija na področju izobraževanja in zdravstva. V azijsko-pacifiških državah se je delež vprašanih, od katerih so izvajalci storitev zahtevali majhno podkupnino, letos v primerjavi z lani povečal s 15 na 22 odstotkov, v jugovzhodni Evropi pa z 8 na 12 odstotkov.
Te številke kažejo, da koruptivni izvcajalci storitev izsiljujejo nič krive ljudi na najbolj občutljivih področjih, recimo ko potrebujejo nujno medicinsko pomoč ali so žrtve kriminala. Če je podpukovanje nekaj vsakdanjega, povzroča v družbi globoke in trajne rane, pa tudi zmanjšuje zaupanje v tiste, ki so na oblasti, opozarja vodja Transparency International Huguette Labelle.
Anketarji so ljudi tudi letos vprašali, katere institucije so najbolj odgovorne za korupcijo. Večina je odgovorila enako kot v zadnjih letih, da so to politične stranke in nacionalni parlamenti. Od njihove zavezanosti je odvisno, ali korupcija narašča ali se zmanjšuje.
“Our experience has shown that it is commitment at the top that will make or break efforts to fight corruption,” said de Swardt. “These troubling numbers show that government faces a crisis of legitimacy, with the potential to undermine democratisation, stability and the protection of human rights.”
Najmanj korumpirane pa so po prepričanju anketirancev religiozne in nevladne organizacije, slednje imajo letos sicer slabši rezultat kot leta 2004. Slabše kot leta 2004 so se letos odrezala tudi zasebna podjetja, od katerih javnost enako kot od nevladnih organizacij zahteva več preglednosti in odgovornosti. Samo eden od petih vprašanih je prepričan, da se bo korupcija v bližnji prihodnosti zmanjšala.
Public expectations about the extent of corruption in the future have become gloomier when compared to the Barometer 2003, with 54 per cent of respondents feeling that corruption would increase in the coming years – up from 43 per cent four years ago. In 2007, only one in every five respondents expected the level of corruption to decrease in the near future.
Najmanj upanja, da se bo korupcija zmanjšala, imajo v Indiji in na Filipinih, kjer je več kot 79 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo še povečala. V skupini držav, kjer večina ljudi ne verjame, da se bo korupcija v bližnji prihodnosti zmanjšala, so tudi Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija. Da se bo korupcija zmanjšala pa so prepričani v Bolgariji, Gani, Makedoniji, Nigeriji in Singapurju. Več kot polovica vseh vprašanih je prepričana, da vlada ne naredi dovolj za boj proti korupciji. Samo eden od teh vprašanih je prepričan, da je vlada v njegovi državi na tem področju naredila dovolj.
The general public was most sceptical, on average, in North and Latin America, the greater EU region and Asia-Pacific. That North Americans and Europeans see government efforts so negatively (with 19 and 28 per cent average approval ratings respectively), despite low levels of petty bribery, suggests that they are concerned about problems of grand corruption and the gap between the major graft that has been exposed and commitments to do something about it. The lack of an explicit approach to tackling corruption in the countries of the north may further aggravate this public uneasiness.
Vlade niso edine odgovorne za boj proti korupciji, svojo odgovornost imajo tudi organizacije civilne drućbe in zasebna podjetja, pravi Huguette Labelle.
...
