Danes se na koprskem sodišču mudi predsednik Vrhovnega sodišča RS Franc Testen. V dokaj pregreto koprsko ozračje je namreč udarila informacija, da predsednik koprskega okrožnega sodišča Bogomir Horvat s tega mesta odhaja za družbenika in odvetnika v odvetniško pisarno Francija Matoza, zagovornika koprskega župana.
Septembra je na koprskem sodišču potekal zelo odmevni sodni proces zaradi domnevne utaje davkov Borisa Popovića, njegove žene Eve in sestre Laure. Mlada sodnica Tatjana Škrinjar je iz spisa izločila vse, kar je obremenjevalo osumljence, državno tožilstvo je ostalo praznih rok in epilog je bil oprostilna sodba. Takrat so se pojavili sumi, da je bila oprostilna sodba dogovorjena, saj so mediji razkrili, da sta se Bogomir Horvat in Boris Popovič (včasih tudi Franci Matoz), družila na kavah, zasebnih zabavah in kosilih. Oba sta to odločno zanikala.
Po prestopu predsednika sodišča med odvetnike so govorice o pristranosti sodišča spet glasnejše, med odvetnike namreč odhaja tudi sodnica Polka Boškovič, prijateljica Franca Matoza. V pismu sodnemu svetu so zaposleni na koprskem sodišču pred časom opozorili na nepravilnosti in težave, ki jih bodo danes verjetno poskušali razreševati s Francem Testenom.
S predsednikom vrhovnega sodišča sem se pogovarjala novembra (intervju je bil objavljen v Nedeljskem dnevniku) in takrat je o dogajanju na koprskem sodišču mislil naslednje:
Rekli ste, da se napake dogajajo in jih ni mogoče popravljati, ko je sodba pravnomočna. Toda je možno, da do napak prihaja zaradi interesov in povezav. Predsednik koprskega sodišča Bogomir Horvat se je za Kanal A zlagal, ko je dejal, da se s koprskim županom nista družila. Potem sta oba svoje izjave popravljala, javnost pa je dobila vtis o okuženosti sodišča in ocenjevala proces v Kopru, ki ga je vodila mlada sodnica, kot političen ter sodno farso.
Najprej ne bi govoril o političnem procesu. To je bil proces, kjer je bil obtožen politik. Že samo to pomeni, da je za medije, za okolje bolj zanimiv, za sodišče pa mogoče bolj neprijeten. Ampak po vrsti. Sodnica je mlada in manj izkušena, kar pa ne pomeni, da ji ne zaupam. In najpomembnejše: je pristojna za odločanje o tej zadevi. Dodeljevanje spisov sodnikom gre po vnaprej določenih pravilih, ki onemogočajo, da bi kdorkoli izbral sodnika, ki se mu po takšnih ali drugačnih merilih zdi najprimernejši za odločanje v posamezni zadevi. Preverili smo in spis je prišel do sodnice v skladu s temi pravili. Samo to je pravilno, saj bi bilo nezaslišano, da bi spise lahko dodeljevali glede na starost, izkušnje, druge osebnostne okoliščine sodnika ali pa glede na oceno predsednika, kateri sodnik bo »najbolj pravilno« odločil o zadevi. Kar se tiče predsednika Horvata, se tudi meni zdi, da je bil v prvih reakcijah nekoliko nespreten, potem pa je zadovoljivo pojasnil napol uradna oziroma poslovna srečanja z županom. Seveda ni najbolj posrečeno, da je predsednik sodišča pri vodenju sodne uprave tako odvisen od župana ali drugih politikov v okolju zaradi najemnin, prostorov … In take stvari lahko zbujajo dvom javnosti v nepristranskost sodišča, prizadeta stranka pa ima v takšnih primerih na razpolago pravna sredstva, s katerimi lahko uveljavlja, da sodišče ne more biti nepristransko.
Tukaj so še povezave: eden od Popovićevih odvetnikov je mož preiskovalne sodnice. Izdana je bila odredba za Popovićev osebni račun, ki jo je obšel tako, da je odprl novega. Kaj nihče ne nadzira izvajanje uredb?
Da je mož ene od sodnic odvetnik, v bistvu ni mogoče preprečiti in ni prepovedano. Narobe bi bilo, če bi ta sodnica obravnavala zadevo, v kateri bi stranko zastopal ta odvetnik. Dobili smo pojasnilo, da takih primerov ni bilo. Moram vam zagotoviti, da ozračje na sodiščih res ni tako, da bi se sodniki med seboj pogovarjali, iskali zveze … Tudi sodniki sami imamo zadeve pred sodišči, zemljiškoknjižne, zapuščinske, vendar noben vrhovni sodnik ne bo poklical kolega in rekel »to je pa moje, poglej«. Praviloma vzdušje na sodiščih ni familijarno, zaradi takšnega videza pa seveda trpi ugled . Vendar je naša stalna skrb, da sojenje poteka tako, da lahko stranke zaupajo v nepristranskost sodišča. Drugih okoliščin tega primera, ki jih navajate, pa ne poznam in jih že zato ne morem komentirati.
Kmalu se bo menda začel drugi postopek proti Popoviću in spet se govori o mladi sodnici, pristojnosti koprskega sodišča …
Lahko bi vam navedel celo vrsto primerov, ko so z najrazličnejših strani prihajali očitki in namigovanja o pristranskosti sodnikov in sodišč. Posebej v medijsko odmevnih, politično ali vrednostno občutljivih zadevah so takšni očitki zelo pogosti. Če bi na vse reagirali s poseganjem v vnaprej zakonsko določena pravila o pristojnosti in dodeljevanju zadev, bi se število takšnih namigovanj in očitkov samo še povečalo. Tedaj šele bi nastal vtis, da stranke pri višjih sodiščih ali predsednikih lahko s predlogi za delegacijo ali izločitev – po zvezah, kakopak – dosežejo, da v njihovih zadevah sodijo njim naklonjeni sodniki.
Testen: V Kopru nič sumljivega
Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je dejal, da v zvezi s primerom Popovič za zdaj ni nobenega suma kaznivega dejanja.
http://www.rtvslo.si/modload.p.....1197037639
Testen je pač iz nekega testa in več kot očitno – testen: sodstvo mu gre v maloro, on pa govori o kao naključjih, nepomneljivosth nekaterih srečanj, nefamiliarnostnem vzdušju na koprskem sodišču, čeprav so nekateri v več kot familiarnih, posteljnih zvezah in podobne bale. Testenove izjave spominjajo na Remarqov predvojni roman Na Zahodu nič novega, ko je bilo samo stvar časa, da izbruhne morija, kakršna je bila 2. sv. ojna. Tudi za Testena je vse pod kontrolo, medtem ko se iz sodišča širi smrad…
Tako so Matoz in kompanija upravičeno zrasli čez vse meje in se pred očmi vse javnosti obnašajo arogantno, prepotentno, kot kralji na Betajnovi, saj jim gre vsak dan bolje, vse bolj so pomembni, čislani, občudovani, vse več imajo lakajev… Pravica, vrednoti poštenost in pravičnost, javnost pa so vsak dan bolj ogoljufane. Je mar kaj čudno, da se vse več politikov rekrutira prav iz vrst tovrstnih individuumov, saj jm nihče ne more – ali noče, ne zna, si ne upa – do živega! Najbrž pa ima prav sodišče v Kopru mnoge “zasluge” za Popovičev politični vzpon, saj ni znalo procesa proti njemu izpeljati hitro, strokovno in brez dvomov v svojo nepristranost, s čemer je pripomoglo iz ničeta narediti ljudskega idola. Kaj si naj mislijo mali, preprosti umi, ko so priče vzponu še do včerajšnjega pridaniča, pri čemer mu pomagajo lakomni amoralni neskrupolozneži, kot to da so to junaki nove dobe, močnejši od policije, tožilstva, sodstva, ki si lahko v javnosti privoščijo vse od nekulturnosti dalje, za nagrado pa imajo bogastvo in moč, kolikor jim zahoče srce??? Sanje vsakega povprečnega človečka, končno imajo svojega supermena in branili ga bodo do poslednje srage. Testeni pa so zato, da se čudijo, kaj da je kje narobe!
Akademsko titulo prosim!
Ta človek je doktor znanosti in si zasluži, da ga tako naslavljate.