Nesprejemljivi
Vršilec dolžnosti odgovornega urednika tednika Mag Silvester Šurla ne vidi nobenega razloga, da ga nadzorni svet Dela ne bi imenoval za odgovornega urednika. Za to ima utemeljene razloge: podpira ga uredništvo Maga, podpira ga izvršni odbor aktiva novinarjev Dela, podpirata ga novinarsko društvo in zbornica. Podporo za avtonomno in neodvisno držo bi mu nedvomno izrekel tudi eden največjih poznavalcev medijske problematike na Slovenskem, ki trenutno vodi vlado in največjo parlamentarno stranko, ko bi ga kdo vprašal. Ob vsej tej podpori že nestrpno čakamo, kdo se bo poleg Šurle še prijavil na razpis, s katerim lastniki Dela po novem iščejo odgovorne urednike za svoje edicije. Že zdaj pa je znano, da bo izbor za ta položaj potekal približno tako, kot smo pred kratkim videli na predsedniških volitvah – zmagal bo Nešurla.
Nepopustljivi
Število carinikov tudi po vstopu Hrvaške v EU ne bo manjše, in za sprejem ukrepov, ki bodo nevtralizirali posledice vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, plačna pogajanja pa bodo tudi v prihodnje potekala v okviru rednih pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta obljuba ministra Gregorja Viranta je sindikat carinikov prepričala, da so stavko, v kateri so bili glavne žrtve nič hudega sluteči in prav nič krivi šoferji tovornih vozil, prekinili. Zakaj so morali zaradi kratkega stika med državo in cariniki na meji čakati tudi do 25 ur, ni nikomur jasno. Škoda, ki je nastala zaradi tega, pa tudi ne zanima ne države ne carinikov. Pomembno je, da vlada ne popušča.
Preganjani
Kriminalisti so zaslišali nekdanjega premiera Antona Ropa, ki ga sedanji premier toži zaradi obrekovanja in lažnih trditev. ‘Tisti, ki govorimo resnico, smo preganjani,’ je novinarjem zaupal Rop. Bolj zanimiv pa je bil pogovor članov parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb z nekdanjim namestnikom direktorja Sove Boštjanom Šeficem. Tako je poslanec SD Dušan Kumer po seji novinarjem pojasnil, da je Šefic glede dogajanja v Piranskem zalivu leta 2004 dejal, da so bili incidenti ’skrbno načrtovani’. Poslanec SDS Miro Petek pa te besedne zveze ni slišal, pač pa so člani komisije izvedeli, da se ‘Janša in Sanader nista dogovarjala o incidentih’. Kaj je Šefic povedal, bo zapisano v končnem poročilu komisije.
Zapostavljeni
Državni svetniki so po petih letih končali mandat in bili ob koncu navdušeni nad lastnim delom ter razočarani nad tem, da jih na slovenskem političnem prizorišču nihče ne jemlje resno. Kaj resno, mnogi že leta razmišljajo o ukinitvi drugega doma parlamenta. Zato bodo svetniki vladi poslali pobudo za spremembe ustave, s čemer bi državnemu svetu omogočili pomembnejšo vlogo. Še pred tem se je oglasil predsednik prvega doma parlamenta France Cukjati, ki je povedal, da se bo zavzel za drugače oblikovan drugi dom. Po njegovem mnenju bi morali spremeniti način volitev v državni svet, kakor tudi njegove pristojnosti. Razprava o statusu državnega sveta je s tem odprta.
Separatistični
Klinični oddelek za revmatologijo se želi odcepiti od ljubljanskega kliničnega centra, kar v Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ocenjujejo kot razpad največje in najpomembnejše nacionalne zdravstvene ustanove. Strokovni svet KC je proti, odločilno besedo o statusu revmatološkega oddelka pa bo imela ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Ker smo ministrico po pripombah računskega sodišča glede neučinkovitosti ministrstva lahko slišali, da ima ‘že pripravljene vse rešitve, samo še uresničiti jih mora’, smo prepričani, da ima že pripravljeno tudi rešitev glede nameravane odcepitve revmatologov. Samo še najti jo mora.
...
