Evro med inflacijo in gospodarsko rastjo

Novembrska inflacija v evroobmočju bo predvidoma 3-odstotna, je ocenil evropski statistični urad Eurostat. Analitiki evropske komisije so v jesenski napovedi pred dobrim mesecem dni napovedali, da bo konec leta 2,6-odstotna, kar pomeni, da spomladanske napovedi niso spremenili. Samo nekaj dni po objavi jesenske napovedi so finančni ministri članic evroskupine skupaj z evropskim komisarjem za ekonomske in finančne zadeve Joaquinom Almunio in guvernerjem Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Claudom Trichetom razmere zaradi padanja tečaja dolarja v primerjavi z evrom ocenili kot tako skrb zbujajoče, da so Trichet, Almunia in predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker odpotovali na Kitajsko, da bi tamkajšnje oblasti prepričali, naj z dvigom vrednosti juana poskrbijo, da bo dolar nehal zgubljati na vrednosti, zaradi česar ima vse več evropskih podjetij težave.

Predsednik kitajske vlade Wen Jiabao jih je gladko odslovil. Francoski predsednik Nicholas Sarkozy, ki že vse od izvolitve ni zadovoljen s politiko ECB, je ukrepe za zaustvitev padanja tečaja dolarja zahteval na obisku v ZDA in prav tako dobil košarico z odgovorom ameriškega predsednika Georga Busha, da si ZDA želijo močan dolar, zato njegova administracija vodi temu ustrezno politiko.

ECB lahko zavre rast inflacije z dvigom obrestne mere, kar pa lahko povzroči zmanjšanje gospodarske rasti. Ker bi se v tem primeru podražila posojila, bi se zmanjšala potrošnja državljanov in tudi podjetja bi manj investirala in začela bi bolj varčevati, zapirati delovna mesta in odpirati manj novih. Hkrati bi se dodatno okrepil tudi tečaj evra, ki se že zdaj giblje okrog kritične vrednosti 1,5 evra za dolar. To bi bil dodatni udarec za evropska podjetja, ki kupujejo surovine in imajo tovarne v evroobmočju, svoje izdelke pa prodajajo za dolarje. Med panogami je zdaj prizadeta predvsem avtomobilska industrija. To je pomembno tudi za Slovenijo, saj kar nekaj podjetij sodi med dobavitelje nemških proizajalcev avtomobilov, Revoz, ki je vlasti Renaulta, je pomemben delodajalec na Dolenjskem.

BMW je po pisanju Spiegla recimo lani zaradi nizkega tečaja dolarja v primerjavi z evrom izgubil 666 milijonov evrov. Vodstvo Volkswagna ugotavlja, da se lahko izogne milijardnim izgubam le tako, da proizvodnjo 200 tisoč avtomobilov preseli v ZDA. Če bo dolar še naprej padal, bodo zašle v težave tudi druge panoge, predvsem pa srednje velika podjetja, ki si za razliko od velikih koncernov ne morejo privoščiti preselive proizvodnje v ZDA.

Čeprav naloga ECB v primerjavi z ameriško centralno banko ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti evra, ji po mnenju analitikov ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in znižuje obrestno mero, zamiži pa zaradi inflacije, čeprav je ta mejo 2 odstotka že krepko presegla. Sicer pa se v ponedeljek zvečer spet sestanejo finančni ministri evroobmočja, morda bodo skupaj z Jeanom-Claudom Trichetom in Joaquinom Almunio našli še kak drug izhod, da bi lahko ohranili gospodarsko rast, zmanjšali rast tečaja evra in znižali inflacijo.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Evro med inflacijo in gospodarsko rastjo”
  1. darja je rekel/rekla:

    ECB extends lending period to help ease crunch

    The European Central Bank said Friday that it would extend a lending deadline in December to help the euro-area banking system get through a period of unusually tight credit at the end of the year.
    The action marks a renewed effort by the ECB to calm a lending system that had showed signs of returning to normal recently, but now appears nearly as nervous as during the summer days when the crisis began.

    http://www.iht.com/articles/20.....euecon.php

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, torek, 8. december 2009 

Nemška industrija zaradi nizkega tečaja dolarja vse več proizvodnje seli v države, kjer je valuta  dolar. Poleg proizvajalcev avtomobilov tudi Airbus, ThysenKrupp in proizvajalci strojev svoje blago vse težje prodajajo v ZDA. Da bi nadomestili padec vrednosti dolarja v primerjavi z evrom, cen ne morejo dvigniti, ohranitev sedanjih cen pa tudi ne pride v poštev, ker bi jih to pahnilo v izgube. Tako jim preostane preselitev proizvodnje v ZDA in druge države, kjer trgovina poteka v dolarjih, piše Spiegel v [...]

darja, sobota, 28. november 2009 

Dolar je od 60. let prejšnjega stoletja v primerjavi z jenom, švicarskim frankom in nemško marko (od leta 1999 v primerjavi z evrom) izgubil dve tretjini vrednosti. Ta dolgoročni padec zgleda presenetljiv, kajti ZDA so vsaj od začetka 90. let prejšnjega stoletja imele odlične gospodarske rezultate – višjo rast produktivnosti kot Evropa in Japonska in približno enako stopnjo inflacije. Izvedenec inštituta CEPS v Bruslju Paul de Grauwe pravi, da je ta paradoks posledica dileme o svetovni valuti.
Gospodarstva, zlasti v Aziji, [...]

darja, petek, 9. oktober 2009 

Azijske centralne banke kupujejo dolar, da bi preprečile prehitro padanje njegove vrednosti. To počne tudi ruska centralna banka, poroča BBC. Gerald Celente, direktor Trade Research Institute, pa opozarja, da padec dolarja ne bi povzročil gospodarskih težav le v ZDA, ampak po vsem svetu.
“It is more than just the demise of the dollar – this is going to be felt worldwide. There’s a major financial crisis ahead. The United States, the world’s superpower, is failing on its most basic level,” Celente [...]

darja, sreda, 3. junij 2009 

“Razmisliti bi morali o posebni obravnavi dolgov, ki so posledica finančne krize, ker imajo vse države strukturni primanjkljaj,” je francoska finančna ministrica Christine Lagarde dejala v pogovoru za FT Deutschland. Z omenjenimi besedami je napovedala, o čem bodo v ponedeljek zvečer na sestanku evroskupine razpravljali finančni ministri članic evroobmočja, v torek na rednem zasedanju sveta za ekonomske in monetarne zadeve (Ecofin) še finančni ministri vseh 27 članic EU.
Pravila pakta stabilnosti in rasti dopuščajo le proračunski primanjkljaj do 3 odstotke bruto [...]

darja, torek, 1. september 2009 

Sedanja gospodarska kriza še zdaleč ni premagana, pa grozi že nov kolaps – dolarska kriza. Proračunski primanjkljaj je v ZDA v fiskalnem letu 2008/2009, ki se konča 30. septembra, dosegel 1,58 bilijona dolarjev (1,1 bilijona evrov), kar je 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda države. Z devalvacijo tečaja dolarja bi oblast v Washingtonu lahko poskušala zmanjšati dolg do upnikov v tujini. To bi povzročilo nov šok za svetovno gospodarstvo. V tem primeru bi morali Azija in Evropa zmanjšati svojo potrošnjo, svetovna [...]