Ivan Kral – sposojeni Pankrt s sposojeno kitaro

Za koncert pravzaprav vstopnic ne morete več kupiti, velika dvorana Hale Tivoli je bolj ali manj razprodana, zato smem, ne da bi mogel biti obtožen prikritega oglaševanja, mirno zapisati, da bo sobotni žur s Pankrti zanesljivo ‘ta pravi’. Kdor tako uživa na vajah kakor te dni Pero, Bore, Slavc, Bogo in special guest star Ivan Kral (na Perotovi telecasterci), lahko na koncertu preprosto dvigne občinstvo iz čevljev.

pankrti_vaja_28-nov-2007.jpg
Gregor Tomc, Ivan Kral, Slavc Colnarič, Peter Lovšin, Bore Kramberger, Bogo Pretnar (od leve)

Ivan Kral je kajpak tisti Čeh, ki je v rosnih letih postal Američan in še malo kasneje vzel v roke kitaro ter se podal na pot po njujorških klubih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Saj se spomnite: New York Dolls, Kiss, pa pozneje Ramones, Patti Smith, Television … Širše znan je Kral postal s Patti Smith Group (na albumu Wawe je njegova Dancing Barefoot), kasneje pa je med drugim sodeloval z Iggyjem Popom (BangBang); danes živi med Albornom (Michigan) in Prago, sodeluje v glasbenih projektih na vseh koncih sveta (iz Ljubljane se, recimo, seli v Berlin) in … se trudi premagovati jet-lag.

Tukaj je današnji krajši pogovor z njim.

ivankral.mp3

in tukaj nekaj posnetkov s sinočnje vaje.

Dancing Barefoot

BangBang

Don’t Let Me Down (no, pankrtskega coverja Beatlov v soboto na koncertu ne boste slišali)

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Ivan Kral – sposojeni Pankrt s sposojeno kitaro”
  1. Polikarp je rekel/rekla:

    A tisto “B…. osamosvojiteljska mi smo na liniji” bodo tudi lansiral v orbito na tem koncertu ?

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, sreda, 1. april 2009 

Britanska časopisna institucija Guardian se s papirja seli v izključno spletno izdajo in to na Twitter, kjer je vse še krajše od navadnega esemesa. Je mogoče s 140 znaki povedati novico, kaj šele razložiti zapletene kontekste političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega dogajanja? Je, še več, novinarji bodo prisiljeni k racionalnosti in hkrati posodobitvi svojega precej dolgočasnega in nedomiselnega jezika. Največji zalogaj celotnega projekta pa je kajpak prenos oziroma transformacija dokumentacije v tweets. Nekaj dela je že opravljenega, novica o izbruhu [...]

vojko, petek, 9. oktober 2009 

Pet minut nacionalnega Dnevnika in še minuto, dve ali tri več komercialnih 24 ur je sinoči vzel Primož Kozmus. Začetnih minut. Bile so to nedvomno nove imenitne minute slovenskega (televizijskega) novinarstva: s kamero, mikrofonom in boleče vrtajočim vprašanjem nad prizadete svojce, prijatelje, sodelavce, znance, strokovnjake vseh mogočih profilov, politike in nič hudega sluteče občanke in občane. Nebo se sicer ni razjokalo (menda se bo šele jutri), domače Brežice pač: Tudi po Kozmusu Kozmus! In po Dnevniku še Odmevi, kar z [...]

jure, sreda, 28. oktober 2009 

Mitja Rotovnik si je zadovoljno mel roke in ugotavljal, da je po Milesu Davisu davnega leta 1991 to prvi razprodani džezovski koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma, kar pa ni nujno podatek, ki popolnoma drži. Spominjam se vsaj še drugega nastopa Suna Raja in njegove Arkestre pa Johna Zorna z Masado, ampak moj spomin je prav tako luknjast. Kakorkoli že, Chick Corea v dobrih tridesetih letih, odkar je prvič nastopil v Ljubljani (z legendarno zasedbo Return to Forever), ni prav [...]

jure, nedelja, 22. november 2009 

Ne veste, kdo je Tony Allen? Nič hudega, saj ni ravno vsesplošno znan, toda kot bližnji sodelavec slovitega in žal že več kot desetletje pokojnega Fele Anikulape Kutija je ta danes skoraj sedemdesetletni bobnar med najbolj zaslužnimi za nastanek in mednarodno uveljavitev enega najbolj žlahtnih žanrov popularne glasbe, ki so kdaj nastali zunaj Amerike.
Afrobeat, kakor se ta žanr imenuje, je neustavljiva mešanica hipnotičnih afriških, točneje nigerijskih ritmov in čisto pravega zvoka džezovskega orkestra, kajti Kuti se je glasbe učil v [...]

vojko, četrtek, 12. november 2009 

Jure, hvala za knjigo! Kako že gre tista (Donaldu Rumsfeldu neljubega generala Erica Shinsekija) z njene notranje platnice? ‘Kdor ne mara sprememb, mu bo nepomembnost všeč še manj.’ Kdor ne bo prebral te knjige, se bo nad lastno nepomembnostjo lepega dne čudil še bolj. Pa naj si bo medijski založnik ali oglasna agencija ali oglaševalec. Jah, ni spodbudno tole, čeprav je duhovito (včasih nemara že kar malce preveč) napisano in ima ambicijo, da bi bilo – spodbudno. Ime je usoda, [...]