Krave ali razvoj, je vprašanje, okrog katerega se v Evropski uniji začne in zaključi večina razprav o delitvi denarja iz proračuna. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je pravkar predstavila predlog sprememb skupne kmetijske politike, ki predvideva zmanjšanje plačil velikim kmetom in izločitev psevdokmetov, ki imajo le kozo in vrt, iz sistema subvencioniranja kmetijstva. Fischer Boelova je s tem dregnila v eno najbolj občutljivih področij pri delitvi denarja iz evropskega proračuna. Da bosta blokirali sprejetje predloga za zmanjšanje plačil velikim kmetom, sta napovedali že Velika Britanija in Nemčija. Največ denarja iz Bruslja sicer dobijo Francozi, 9 milijard evrov na leto ali petino celotnega kmetijskega proračuna.
V Veliki Britaniji bi največ izgubila kraljeva družina, saj sta kraljica in princ Charles menda v zadnjih dveh letih iz evropske kmetijske blagajne dobila cel milijon funtov. Nemci pa se s predlogom ne strinjajo, ker bi nekdanje velike kmetijske zadruge v Vzhodni Nemčiji izgubile pomemben vir za financiranje posodobitev. Velike zneske v Nemčiji iz evropskega kmetijskega proračuna dobivajo recimo tudi nekatera podjetja, ki imajo kmetijstvo kot postransko dejavnost, recimo energetski gigant RWE. Med članicami, ki bi največ izgubile, je komisarka navedla še Češko in Dansko. Tudi v Sloveniji po podatkih kmetijskega ministrstva nekaj kmetov na leto prejme več kot 100 tisoč evrov plačil letno.
Komisija bi kmetom, ki letno prejmejo več kot 100 tisoč evrov, znesek zmanjšala za 10 odstotkov, tistim, ki prejmejo več kot 200 tisoč evrov za 25 odstotkov in tistim, ki prejmejo 300 tisoč evrov na leto, za 45 odstotkov. Kmetijski denar je v proračunu EU razporejen v nacionalne kuverte, kar pomeni, da vsaki članici pripada določen znesek. Na račun zmanjšanja plačil velikim kmetom države članice po zagotovilih komisarke denarja ne bodo izgubile, ampak ga bodo morale nameniti za razvoj podeželja. Ob tem namerava tudi upoštevati, da bi nekatere članice zaradi tega utegnile imeti težave, ker morajo del denarja za projekte iz področja za razvoj podeželja dodati tudi same iz svojih proračunov. Znesek, ki bi ga bilo dovoljeno prenesti na postavko za razvoj podeželja, bi komisarka rada s sedanjih 5 odstotkov dvignila na 13 odstotkov v obodobju od leta 2010 do 2013.
Ukinitev plačil kmetom, ki to zares niso, pa komisarka predlaga zaradi tega, ker hoče, da pomoč iz evropskega proračuna dobijo le pravi kmetje, s tistimi, ki plačila dobivajo zgolj za vrt in kozo, imajo po njenih besedah pogosto večje administrativne stroške od zneska plačila, ki jim ga nakažejo. Na Danskem, kjer je komisarka doma, se je po njenih besedah število psevdokmetov med upravičenci za plačila, odkar ta niso več odvisna od tega, koliko kmet pridela, povečalo kar za 20 tisoč. V predlogu sprememb komisija ni navedla, kolikšna naj bi bila po novem minimalna obdelovalna površina, da bi kmet bil upravičen do plačila. Zdaj je meja 0,3 hektara, po novem bi po komisarkinih besedah to površino lahko dvignili na 1 hektar ali 1,5 hektara.
“Najprej sem bila začudena, potem zgrožena in na koncu jezna, ko sem prebrala, da je evropsko računsko sodišče v svojem poročilu navedlo, da iz kmetijskega proračuna EU financiramo tudi igrišča za golf,” se je Mariann Fischer Boel odzvala na ugotovitve računskega sodišča. Priznala je, da imajo nekateri lastniki kmetijskih zemljišč tudi igrišča za golf, vendar pa v tem primeru po njenih zagotovilih plačil ne prejemajo za igrišča, ampak za kmetijska zemljišča. Računsko sodišče kljub temu vztraja, da je vsaj en od 34 lastnikov igrišč za golf v Veliki Britaniji, ki so dobili kmetijska plačila, nima kmetijskih zemljišč.
Komisarka je odgovorila tudi na vprašanje, ali sama še ima v lasti kmetijo na Danskem in zanjo prejema plačila iz proračuna EU. Trdi, da ni več lastnica, zato plačil ne prejema, lahko pa na kmetiji, ki jo je prevzela hči, še zmeraj dela.
Predlog, ki ga je predstavila komisarka, bo zdaj pol leta najprej v javni razpravi, prva bo že v začetku decembra v Bruslju, na decembrskem rednem zasedanju sveta EU za kmetijstvo se bodo do njega prvič opredelili tudi kmetijski ministri držav članic. Maja 2008 namerava na podlagi zbranih predlogov in pripomb komisija objaviti zakonski predlog, za katerega upa, da bo Francija kot predsedujoča EU v drugi polovici leta poskrbela za sprejem, da bodo novosti lahko začele veljati že leta 2009. Te bi veljale do leta 2013, od takrat pa je predvidena nova kmetijska reforma.
Mariann Fischer Boel trdi, da so se cene kmetijskih proizvodov letos povečale zato, ker so bile na rekordno nizki ravni. Po njenih besedah se 15 let niso povečale. Podražitve hrane niso posledica rasti cen kmetijskih proizvodov, ampak rasti stroškov dela, transporta in drugih podobnih stroškov. Nihče po njenih besedah ne ve, kako se bodo cene hrane gibale v prihodnje. Prepričana je tudi, da se je evropska komisija na rast cen žit ustrezno odzvala, saj je umaknila sistem obvezne prahe (po tem sistemu mora biti zemljišče pri kolobarjenju eno leto obvezno neobdelano) za prihodnji dve žetvi in odpravila plačila za uvoz žit.
“Zdravstveni pregled ” SKP je navidezna reforma in bolj manever za ohranitev ravni sredstev in mehanizmov SKP kot poskus ureditve tega toliko spornega vprašanja. Precej prazno, nedorečeno in predvsem zavajajoče.
Pri SKP se stalno dogaja ideološki spopad med konzervativci (neto prejemnice EU, interesna predstavništva kmetov, kmetijsko birokracijo) in reformisti (neto plačnice, nevladne okoljske in karitativne organizacije in WTO). V tem spopadu nikoli ne gre za substanco: odgovor na vprašanje, zakaj in kakšno kmetijsko politiko sploh rabimo, ampak gre za večni spopad za prerazdelitev proračunskega denarja, v katerem vedno zmaga pragmatizem, to je ohranitev obsega denarja ob korekcijah mehanizmov.
Morda gredo spremembe v pravo smer: deregulacija, večji poudarek razvoju podeželja, toda ne dajejo tistega, kar evropski potrošnik hoče: zdravo hrano, primerno okolje in bogato krajino, pač javne dobrine in eksternalije povezane s kmetijstvom.
Predlagane spremembe so bolj obliž na rane, kot pa resna terapija. Pod krinko všečnih sprememb, kot bogati ne bodo dobili toliko, torej ne tisti veleposestniki, zelo veliki, kot tisti, mali, ki si naredijo svoj golf ali pašnik za konje, se ohranja osnovna mantra SKP: ohraniti subvencije za večje (sorazmerno bogate) družinske kmetije v severozahodnem delu EU (pas ob severnem morju pobere večino subvencij).
Namreč, ko komisarka izpostavlja vprašanja britanske kraljice in golf kluba, si zabija cvek v koleno. To pomeni, da prizna, da so subvencije zgolj za kmete, ter da sploh ne gre za javne dobrine. Iz vidika le teh in eksternalij, je vseeno kdo jih zagotavlja, samo da potrošnik in davkoplačevalec dobita svoje: varno hrano (tudi več ekološke), prehransko varnost, varstvo okolja, kulturne krajine ohranitev biodiverzitete.
Problem SKP je Evropska komisija, ki prikriva prave cilje in dolgoročne vizije EU, ter posredno in neposredno prizna, da ji gre zgolj za pomirjanje kmetijske interesne sfere… Kot v vseh evropskih zadevah primanjkuje evropsko integrativne vizije: politični pragmatizem ueber alles…
Se strinjam Emil, zato pa kmetje s subvencijami iz Bruslja v glavnem tekmujejo, kdo bo imel vecji traktor z vecjim plugom, ki bo se globlje oral, kdo bo na njivo nasul vec umetnih gnojil, kupil cim vec dodatkov h krmi, kakovost pridelka pa jih ne zanima; zaradi tega je sadje in zelenjava brez okusa, obogateno z ostanki pesticidov, ker na hitro zraste na vodi, v rastlinjakih na Nizozemskem in v Spaniji. Za oznako, da je biolosko pridelano, je zaradi tega marsikje dovolj ze, da pridelek zraste v zemlji, sicer pa vedno vec bioloskih zivil trgovci uvozijo tudi s Kitajske. Ce hoces jesti res biolosko pridelano hrano, moras bodisi dobro poznati branjevko na tržnici bodisi obdelovati svoj vrt.
Med 15 tisoc lobisti, ki delajo v evropski cetrti v Bruslju, jih kar veliko prezi na vsako besedo, ki jo izrecejo ali napisejo ljudje, ki o kmetijskih zadevah odlocajo na evropski komisiji.